Občina Ankaran zaostruje spor glede prihodnosti koprskega pristanišča. Zaradi načrtovanih privezov za velike tankerje zahodno od drugega pomola Luke Koper je na ustavno sodišče vložila novo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti državnega prostorskega načrta. Občina opozarja, da veljavni dokument dopušča obsežne posege v Koprski zaliv, ne da bi dovolj natančno določal njihove razsežnosti in omejitve.
V ospredju so načrti, ki omenjajo dva tankerja dolžine do 300 metrov, pretovor naftnih derivatov, kemikalij in utekočinjenega naftnega plina.
Država in Luka Koper medtem poudarjata, da odločitev o gradnji novih privezov ali plinskega terminala ni bila sprejeta. Spor se tako ne vrti zgolj okoli prihodnje podobe slovenskega morja, temveč tudi okoli vprašanja, koliko informacij o načrtovanih posegih ima pravico dobiti javnost.
Občina Ankaran z novo zahtevo pred ustavno sodišče
Občina Ankaran je zaradi predvidenih tankerskih privezov zahodno od drugega pomola koprskega pristanišča vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru.
Kot je danes, 4. novembra, poročal N1 po informacijah Slovenske tiskovne agencije, občina meni, da veljavni prostorski načrt ne določa dovolj jasno obsega, dimenzij in omejitev posegov, ki jih omogoča. Po njenem prepričanju takšna ureditev dopušča različne razlage, posledično pa tudi možnost načrtovanja bistveno obsežnejših posegov, kot jih je javnost pričakovala ob sprejemanju dokumenta.
V Ankaranu opozarjajo, da vprašanje razvoja pristanišča presega interese ene gospodarske družbe. Odločitve o novih pristaniških objektih lahko vplivajo na morsko okolje, varnost prebivalcev, prostorski razvoj in prihodnjo uporabo obalnega prostora.
Občina zato zahteva presojo, ali je veljavna uredba dovolj določna in ali zagotavlja ustrezno pravno podlago za posege, ki bi lahko dolgoročno spremenili podobo Koprskega zaliva.
Vložitev zahteve še ne pomeni, da je ustavno sodišče občinskim argumentom pritrdilo. O njihovi utemeljenosti bo odločalo v nadaljnjem postopku.
Dva tankerja, dolga do 300 metrov: Kaj razkriva projektna naloga?
Povod za najnovejšo zahtevo je projektna naloga Luke Koper iz aprila 2023, ki jo je Občina Ankaran letos predstavila javnosti. Dokument se nanaša na možnost novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola, v osrednjem delu Koprskega zaliva.
Po navedbah občine projektna naloga predvideva infrastrukturo, ki bi omogočala sočasen privez in pretovor na dveh tankerjih, dolgih do 300 metrov, z nosilnostjo do 90.000 ton. Med tovori, ki jih omenja dokumentacija, so naftni derivati, kemikalije in utekočinjeni naftni plin oziroma UNP.
Gre za razsežnosti, zaradi katerih je vprašanje prihodnje ureditve posebej občutljivo. Takšni objekti bi lahko vplivali na promet plovil, uporabo morskega prostora in organizacijo pretovora v bližini naseljenih območij.
Ankaranska občina opozarja, da se projektna naloga sklicuje na veljavni državni prostorski načrt, ki že predvideva dva priveza za tekoče tovore zahodno od drugega pomola. Po njenem mnenju pa dokument ne določa dovolj natančno njihovih največjih dovoljenih dimenzij, zmogljivosti in drugih bistvenih omejitev.
Prav to je jedro novega pravnega spora. Občina želi, da ustavno sodišče presodi, ali je mogoče na podlagi tako oblikovanega prostorskega akta načrtovati posege, katerih dejanski obseg ni bil dovolj jasno predstavljen javnosti.
Država odgovarja: Gradnja novih privezov še ni odobrena
Na opozorila občine sta se že septembra odzvali pristojni ministrstvi za infrastrukturo in okolje. Poudarili sta, da o gradnji novega tankerskega priveza oziroma vzpostavitvi terminala za utekočinjeni naftni plin ni bila sprejeta nobena odločitev.
Vlada je sicer 28. maja letos sprejela program razvoja koprskega pristanišča za obdobje 2026–2030. Ta predvideva izdelavo projektne dokumentacije za morebitno novo privezno mesto za tankerje, ne pa že njegove gradnje.
Ministrstvi sta opozorili tudi, da postopek spremembe državnega prostorskega načrta trenutno ni uveden. Po njunih pojasnilih je treba razlikovati med prostorskimi možnostmi, ki jih veljavni dokument predvideva že od leta 2011, pripravo projektne dokumentacije in dejansko odločitvijo o izvedbi naložbe.
Podobno stališče je predstavila Luka Koper. Družba je po poročanju Forbes Slovenija pojasnila, da se pretovor naftnih derivatov v pristanišču izvaja že od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja in da razmišljanja o novih zmogljivostih ne pomenijo nujno uvedbe nove dejavnosti.
Prav tako je zavrnila navedbe, da načrtuje gradnjo novega plinskega terminala oziroma skladišč za utekočinjeni naftni plin.
Zato je treba jasno razlikovati med tem, kaj dopušča veljavni prostorski načrt, kaj je bilo predmet projektnih razmišljanj in kaj je država dejansko odobrila. Na podlagi doslej javno potrjenih informacij ni mogoče trditi, da je gradnja novih tankerskih privezov že dokončno odločena.
Ankaran zahteva vpogled v dokumente, ki jih javnost še ni videla
Ob ustavni presoji poteka še drugi pomemben postopek, povezan z dostopom do razvojnih dokumentov Luke Koper.
Občina Ankaran si že dlje časa prizadeva pridobiti dokumentacijo, ki se nanaša na prihodnji razvoj pristanišča. Med drugim je zahtevala dostop do razvojnega programa za obdobje 2021–2025 in strateškega poslovnega načrta Luke Koper za obdobje 2024–2028.
Ministrstvo za infrastrukturo je zahtevo zavrnilo s sklicevanjem na poslovno skrivnost. Občina se je na odločitev pritožila, Informacijski pooblaščenec pa je 15. oktobra njeni pritožbi ugodil in odločitev ministrstva v izpodbijanem delu odpravil.
To še ne pomeni, da je občina že pridobila vse zahtevane dokumente. Informacijski pooblaščenec je zadevo vrnil ministrstvu v ponovno odločanje, ker po njegovi presoji dejansko stanje in zakonski pogoji za zavrnitev dostopa niso bili ustrezno ugotovljeni.
Posebej pomembno je vprašanje, ali zahtevani dokumenti vsebujejo okoljske informacije in ali obstaja prevladujoč javni interes za njihovo razkritje.
Okoljske informacije imajo namreč pri dostopu do informacij javnega značaja poseben položaj. Kadar dokumentacija zadeva morebitne vplive na okolje, zgolj sklicevanje na poslovno skrivnost ne zadostuje nujno za zavrnitev zahteve.
Občina zato vztraja, da morajo imeti prebivalci in lokalne skupnosti možnost pravočasno izvedeti, kakšni posegi se pripravljajo in kakšne posledice bi lahko imeli.
Občina želi odgovore tudi o novejšem razvojnem programu
V pritožbenem postopku se je odprlo še vprašanje različnih različic razvojnih dokumentov.
Kot je konec oktobra sporočila Občina Ankaran, je ministrstvo Informacijskemu pooblaščencu predložilo tudi program razvoja pristanišča za obdobje 2026–2030, seznam infrastrukturnih naložb in sklep vlade, s katerim je bil novejši program sprejet.
Po občinskih navedbah ministrstvo v prvotnem postopku ni dovolj jasno pojasnilo, o katerem dokumentu je odločalo in kako se starejši razvojni program razlikuje od novejšega.
Občina je zato 23. oktobra dodatno pojasnila svojo zahtevo in izrecno zahtevala dostop do obeh razvojnih programov.
Za lokalno skupnost je to pomembno, ker želi primerjati, kako so se načrti pristanišča spreminjali skozi čas in ali so morebitni novi posegi že vključeni v uradne razvojne usmeritve.
Odločitev Informacijskega pooblaščenca tako predstavlja pomemben procesni korak, ne pa še dokončne odločitve o razkritju vse dokumentacije.
Spor ima tudi drugo ozadje: Slana voda na kmetijskih zemljiščih
Najnovejša zahteva ni prvi postopek, ki ga je Občina Ankaran sprožila pred ustavnim sodiščem zaradi državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče.
Občina je že 20. marca letos vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti iste uredbe zaradi posledic posegov na Ankaranskem obrobnem kanalu.
Po njenih navedbah so gradbena dela pri urejanju kanala, odstranitvi zapornic in posegih v namakalni sistem povzročila težave na kmetijskih zemljiščih Ankaranske bonifike. Občina opozarja predvsem na vdor slane morske vode, slabšanje pogojev za kmetovanje in vprašanja poplavne varnosti.
V aprilskem sporočilu je navedla, da so tamkajšnji kmetje zaradi posegov utrpeli škodo, pristojne pa je pozvala k sanaciji in zaščiti pridelovalnih površin.
Luka Koper je ob tem pojasnjevala, da dela izvaja skladno s pridobljeno dokumentacijo in prostorskimi podlagami.
Občina zdaj ustavnemu sodišču predlaga, naj novo zahtevo glede tankerskih privezov in že vloženo zahtevo glede Ankaranskega obrobnega kanala združi oziroma obravnava skupaj.
S tem želi doseči širšo presojo veljavnega državnega prostorskega načrta, ki po njenem prepričanju ne zagotavlja ustreznega varstva prostora in interesov lokalne skupnosti.
Župan Strmčnik: Razvoj pristanišča ni zgolj poslovno vprašanje
Ankaranski župan Gregor Strmčnik že več mesecev opozarja, da mora biti prihodnji razvoj koprskega pristanišča predmet odprte javne razprave. Po njegovih besedah je treba pri odločanju o novih objektih upoštevati tudi vplive na okolje, varnost prebivalcev in dolgoročno prihodnost slovenskega morja.
V občinskem sporočilu ob postopku glede dostopa do razvojnih dokumentov je poudaril, da razvoj pristanišča ni samo poslovno vprašanje Luke Koper, temveč zadeva celoten obmorski prostor.
Občina vztraja, da javnost brez vpogleda v razvojne dokumente ne more presoditi dejanskega obsega načrtovanih posegov. Prav tako meni, da mora biti lokalnim skupnostim omogočeno pravočasno sodelovanje, še preden so ključne investicijske odločitve dokončno sprejete.
Strmčnik je ob najnovejši zahtevi napovedal nadaljevanje prizadevanj za zakonito in pregledno načrtovanje razvoja pristanišča, pri čemer se občina sklicuje na interese širše javnosti in varstva narave.
Toda vprašanje, ali je država pri sprejemanju prostorskega načrta dejansko kršila ustavne ali zakonske zahteve, ostaja odprto. O tem bo moralo odločiti ustavno sodišče.
Kakšne posledice bi lahko imeli novi tankerski privezi?
Morebitna gradnja novih privezov za velike tankerje bi odprla več pomembnih okoljskih in varnostnih vprašanj. Pri načrtovanju takšnih objektov je treba presojati vplive na morski ekosistem, kakovost vode, pomorski promet, obalni prostor in tveganja, povezana s pretovorom posameznih vrst tovora.
Pretovor naftnih derivatov in kemikalij zahteva ustrezno infrastrukturo ter postopke za preprečevanje in obvladovanje izrednih dogodkov. Morebitna infrastruktura za utekočinjeni naftni plin bi zahtevala dodatno presojo glede na njeno dejansko zasnovo in predvideno uporabo.
Vendar sama omemba posameznih vrst tovora v projektni nalogi še ne pomeni, da bodo vse navedene dejavnosti dejansko izvedene.
Za oceno konkretnih tveganj bi bili potrebni natančni podatki o lokaciji, dimenzijah, tehnoloških rešitvah, količinah pretovora in predvidenih zaščitnih ukrepih.
Prav zato je dostop do dokumentacije pomemben del razprave. Brez nje je težko presojati, ali gre za omejeno prilagoditev obstoječe pristaniške dejavnosti ali za poseg z bistveno širšimi prostorskimi in okoljskimi posledicami.
Koprsko pristanišče je strateško pomembno, toda vprašanje je tudi način razvoja
Luka Koper je eno najpomembnejših slovenskih logističnih in gospodarskih vozlišč. Pristanišče povezuje Slovenijo z mednarodnimi trgovinskimi tokovi ter zagotavlja pretovor različnih vrst blaga za domači in širši srednjeevropski trg.
Razvoj pristanišča je zato povezan z gospodarskimi interesi države, prometno infrastrukturo in zanesljivostjo oskrbovalnih poti. Hkrati pa pristanišče deluje na prostorsko omejenem območju slovenskega morja, v neposredni bližini naselij, kmetijskih zemljišč in naravnih območij.
Odločitve o njegovi širitvi zato niso pomembne samo za upravljavca pristanišča in državo, temveč tudi za ljudi, ki na tem območju živijo in delajo. Prav na tem presečišču gospodarskega razvoja, varovanja okolja in pravice javnosti do informacij se je zaostril spor med Občino Ankaran ter državnimi institucijami.
Kaj se bo zgodilo zdaj?
V prihodnje bosta pomembna predvsem dva ločena postopka.
Prvi poteka pred ustavnim sodiščem, ki bo obravnavalo zahtevo Občine Ankaran za presojo ustavnosti in zakonitosti državnega prostorskega načrta. Občina predlaga tudi skupno obravnavo z marčevsko zahtevo, povezano z Ankaranskim obrobnim kanalom.
Drugi postopek poteka pred Ministrstvom za infrastrukturo, ki mora po odločitvi Informacijskega pooblaščenca ponovno odločiti o dostopu do zahtevanih razvojnih dokumentov in ustrezno presoditi tudi vprašanje okoljskih informacij.
Ob tem ostaja nespremenjeno uradno stališče pristojnih ministrstev, da odločitev o gradnji novega tankerskega priveza oziroma terminala za utekočinjeni naftni plin ni bila sprejeta.
Za prebivalce slovenske Istre bo zato ključno, ali bodo nadaljnji postopki prinesli več jasnosti o tem, kakšni posegi so dejansko predvideni, katere prostorske možnosti že obstajajo in kakšne omejitve veljajo zanje.
Ankaran z novo ustavno zahtevo odpira vprašanje, ki presega občinske meje: kdo in na podlagi katerih informacij odloča o prihodnji podobi Koprskega zaliva?
Spletno uredništvo Naša Primorska
