Smrt vojaka Blaža Furjana, ki je uradno označena kot samomor, še vedno dviguje prah. Njegova sestra, Barbara Furjan Gregorovich iz Kopra, je prepričana, da je šlo za umor, in se ne strinja z uradno razlago dogodkov, ki so se zgodili pred skoraj tremi desetletji.
V iskanju resnice je napisala knjigo “V imenu resnice”, po kateri je bil posnet tudi film, zaradi katerega se je znašla na sodišču. 29 let po tragičnem dogodku, ki se je zgodil med vojaškim služenjem njenega brata, še vedno ni jasno, kaj se je zgodilo 27. maja 1997 v vojašnici Franca Rozmana-Staneta, danes imenovani vojašnica Edvarda Peperka.
Misteriozni dogodki tiste noči
Po uradnih informacijah naj bi se Blaž Furjan usodnega večera okoli enajstih pogovarjal s svojimi vojaškimi kolegi, nato pa se potihoma odkradel iz sobe, iz omare vzel kalašnikovko in bos zapustil kasarno. Nedaleč od carinskega skladišča v Mostah naj bi varnostniku ukazal, naj mu da čevlje in pokliče policijo, ter se nato s kalašnikovim ustrelil v sence. Vendar Barbara Furjan Gregorovich dvomi v uradno razlago, saj je bilo v preiskavi veliko nejasnosti. Varnostnik ni slišal strela, čeprav je bil oddaljen le nekaj deset metrov, in je trdil, da je bil neoborožen, medtem ko je policijsko poročilo navajalo, da je imel pištolo.
Neodgovorjena vprašanja
Furjanovi svojci se sprašujejo, kako da so našli prazen tulec, krogle pa ne, zakaj je bil Blaž obgrizen s strani policijskega psa, zakaj različna poročila o številu strelnih ran – na obdukcijskem poročilu sta omenjeni dve – in zakaj bi od varnostnika zahteval, da pokliče policijo. Njihova vprašanja, na katera odgovori še niso bili podani, dosegajo število 77.
Sodna pravda in obtožbe
Darko Njavro, Franci Oražem in Marko Poje, nekdanji pripadniki specialne brigade Moris, so vložili tožbo proti Barbari Furjan Gregorovich in ustvarjalcem filma “V imenu resnice”, ker so menili, da film prikazuje njihovo vpletenost v Blaževo smrt, čeprav z njim niso imeli ničesar. Sodnica Maja Rozman je v večjem delu ugodila njihovi tožbi, ker film nedopustno posega v njihovo pravico do domneve nedolžnosti ter časti in dobrega imena.
Obremenjujoče izjave in ukrepi
V filmu so bila imena tožnikov jasno omenjena, kljub temu da jih avtorji niso kontaktirali za predstavitev njihove strani zgodbe. Mitja Kunstelj, nekdanji morisovec, je v filmu govoril o posebni skupini znotraj brigade, ki je trgovala z orožjem. Sodnica je odredila, da mora režiser Dejan Babosek iz filma odstraniti vse izjave, ki tožnike povezujejo z Blaževo smrtjo, in da mora Matej Šurc javno preklicati svoje izjave in se opravičiti.
Pravica in resnica
Barbara Furjan Gregorovich, ki je prek odvetniške pisarne Starman vložila pritožbo, vztraja, da njen namen ni zaostrovanje spora, temveč iskanje resnice in pravice. Trdi, da film kritizira delovanje državnih organov, ki niso ustrezno raziskali smrti njenega brata. Obramba trdi, da gre za temo z visokim javnim interesom in da sodišče ni dopustilo izvedbe vseh dokazov, ki bi ekskulpirali tožene stranke.
“V zasledovanju resnice in pravice vsekakor ne bomo odnehali, saj ne gre za željo po zaostrovanju spora, temveč za vztrajanje pri poštenem in nepristranskem sojenju, predvsem v želji po razjasnitvi vseh okoliščin bratove smrti,” pravi Barbara Furjan Gregorovich.
Na odločitev okrožnega sodišča se je že pritožila, zdaj je na vrsti višje sodišče, da sprejme svojo odločitev.
Spletno uredništvo Naša Primorska
