V odmevnem primeru je deželno sodišče v Bremnu odločilo, da je legendarna čokolada Milka zavajala svoje kupce. Glavna težava je bila zmanjšanje količine izdelka brez jasnega opozorila na embalaži, kar je po mnenju sodišča ustvarilo neskladje med pričakovanji kupcev in dejansko vsebino.
Ta praksa, znana kot “shrinkflation”, je postala vse pogostejša, saj proizvajalci zmanjšujejo količino izdelkov, medtem ko cena ostaja enaka ali celo narašča. Razsodba sodišča še ni pravnomočna in je bila izdana po tritedenskem postopku, ki ga je sprožil hamburški urad za varstvo potrošnikov (VZHH) proti podjetju Mondelez, poroča BBC.
Videz ustvarja napačna pričakovanja
Ključno vprašanje v tej sodbi je bilo neskladje med vizualnim videzom embalaže in dejansko vsebino. Sodišče je poudarilo, da bi za odpravo zavajanja na embalaži moralo biti jasno, vidno in razumljivo opozorilo o zmanjšani količini. Tradicionalna embalaža Milke ostaja enaka, medtem ko je teža čokolade zmanjšana s 100 na 90 gramov. Poleg tega se je cena čokolade na začetku leta 2025 zvišala z 1,49 na 1,99 evra. Mondelez je v svoji obrambi navedel, da so potrošnike o spremembah obvestili prek svoje spletne strani in družbenih omrežij, ter da so razlogi za zmanjšanje povezani z višjimi stroški v dobavni verigi.
Predstavnik podjetja Mondelez je za BBC sporočil, da bodo odločitev sodišča jemali resno in jo natančno preučili. Podjetje ima en mesec časa za vložitev pritožbe. Trenutno se potrošniki soočajo s situacijo, kjer za več denarja dobijo manj Milke.
Razumevanje prakse “shrinkflation”
“Shrinkflation” je praksa, kjer proizvajalci zmanjšajo količino izdelkov, medtem ko cena ostaja enaka ali pa celo naraste. Milka ni edina, ki se sooča s takšnimi obtožbami; v Nemčiji se podobne prakse očitajo tudi podjetju Ritter Sport. Ta je pri nekaterih svojih izdelkih zmanjšal težo s 100 na 75 gramov, medtem ko je ohranil kvadratno obliko tablice in vizualno podobo.
Ta praksa je postala predmet številnih kritik, saj potrošnikom omogoča manjši nadzor nad svojimi nakupi in ustvarja občutek zavajanja. Potrošniki se pogosto ne zavedajo, da dobijo manj izdelka za svoj denar, kar lahko povzroči izgubo zaupanja v blagovne znamke.
Razsodba v primeru Milke odpira vprašanja o etiki poslovnih praks in transparentnosti v odnosu do potrošnikov. Kako se bodo podjetja odzvala na to sodbo, bo pomembno za prihodnost prakse “shrinkflation” in zaupanja potrošnikov v blagovne znamke.
Spletno uredništvo Naša Primorska
