Slovenija se v zadnjem letu sooča z gospodarskimi izzivi, saj je kljub temu, da je kupna moč še vedno pod povprečjem Evropske unije, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa po uradnih podatkih že dosegajo raven Italije.
Po podatkih Eurostata iz leta 2025 je Slovenija glede dejanske individualne potrošnje na prebivalca pri 86 odstotkih povprečja EU, medtem ko so cene osnovnih dobrin v državi že primerljive z našimi zahodnimi sosedi.
Razumevanje gospodarske slike: kupna moč in cene hrane
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije, podprti s strani Eurostata, kažejo, da je Slovenija lani dosegla 86 odstotkov povprečja EU pri dejanski individualni potrošnji na prebivalca. To pomeni, da so slovenska gospodinjstva glede materialne blaginje 14 odstotkov pod evropskim povprečjem.
Hrana in brezalkoholne pijače so bile lani v Sloveniji po prvi oceni Eurostata enako drage kot v Italiji, nekoliko dražje od povprečja EU, vendar cenejše kot v Avstriji in na Hrvaškem.
Vendar pa se uradni podatki razlikujejo od tistih, ki jih lahko opazimo sami, če obiščemo trgovine doma in pri sosedih, saj so cene v italijanskih trgovinah nižje kot pri nas.
Dejanska individualna potrošnja vs. BDP na prebivalca
Medtem ko BDP na prebivalca ostaja pri 90 odstotkih povprečja EU, dejanska individualna potrošnja bolje odraža, koliko dobrin in storitev si prebivalci dejansko privoščijo.
V Luksemburgu je ta kazalnik za 45 odstotkov nad povprečjem EU, v Bosni in Hercegovini pa za 56 odstotkov pod njim. Slovenija ostaja v tem pogledu pod povprečjem, kar vpliva na občutek draginje med prebivalstvom.
Gospodarska razvitost: kje stoji Slovenija?
Slovenski BDP na prebivalca v standardih kupne moči je ostal pri 90 odstotkih povprečja EU. Razlike med državami so pri BDP večje kot pri dejanski potrošnji, kar pomeni, da gospodarska razvitost Slovenije ni dosegla izboljšanja glede na prejšnja leta.
Čeprav je Luksemburg po BDP za 139 odstotkov nad povprečjem EU, je Bosna in Hercegovina za 64 odstotkov pod njim, kar razkriva pomembne razlike med evropskimi državami.
Cene hrane in drugih osnovnih dobrin
Cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji so lani za odstotek presegle povprečje EU. V primerjavi s sosednjimi državami so bile te dobrine enako drage kot v Italiji, vendar dražje kot na Madžarskem.
V Avstriji so bile cene hrane za osem odstotkov višje, na Hrvaškem za štiri odstotke, medtem ko je Madžarska ostala cenejša za šest odstotkov.
Različna slika se pojavi pri gostinskih in nastanitvenih storitvah, kjer Slovenija ostaja cenejša od Avstrije, Italije in Hrvaške. V Avstriji so te storitve za 35 odstotkov dražje, v Italiji za 28 odstotkov, na Hrvaškem pa za tri odstotke. Le Madžarska je pri teh storitvah cenejša od Slovenije.
Oblačila in druge dobrine
Pri cenah oblačil je Slovenija nekje vmes med dražjimi Avstrijo in Italijo ter cenejšimi Madžarsko in Hrvaško. Italijanska oblačila so za 11 odstotkov dražja kot slovenska, avstrijska za devet odstotkov, medtem ko so madžarska in hrvaška cenejša za 13 oziroma pet odstotkov.
Kaj pomeni občutek draginje za prebivalce?
Slovenija pri splošni ravni cen proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev dosega 89 odstotkov povprečja EU. Čeprav so cene v povprečju nižje od evropskih, zaostanek v potrošnji pomeni, da lahko občutek draginje ostaja prisoten.
Hrana, ki je po ceni primerljiva z Italijo, in dejanska potrošnja, ki je pod povprečjem EU, ponujata dvojno sliko gospodarske resničnosti v Sloveniji.
Spletno uredništvo Naša Primorska
