Sidranje plovil v bližini slovenske obale, ki se zdi majhna in nenevarna dejavnost, povzroča resne ekološke posledice. Strokovnjaki, ki redno raziskujejo podvodne habitatne, opozarjajo na škodo, ki jo povzročajo sidra. Rogelja, vodja Akvarija Piran, poudarja, da sidranje lahko uniči občutljive morske habitate. Irena Fonda, direktorica zavoda YouSea, dodaja, da vsako poletje opažajo povečano število plovil blizu obale, kar ogroža morske organizme, ki se ne morejo umakniti.
Travme na morskem dnu
Slovenska obala je dom številnim morskim organizmom, ki živijo na kamnitih grebenih. Rogelja pojasnjuje, da sidranje plovil uničuje te habitate, saj sidra in verige povzročajo dolge sledi na morskem dnu, izpulijo morsko travo in poškodujejo organizme. Posledica je dvigovanje sedimenta in fizične poškodbe dna, kar še dodatno ogroža tamkajšnje življenje.
Kršitve predpisov v zaščitenih območjih
Znotraj kopalnih območij je sidranje prepovedano, plovila pa morajo ostati najmanj 50 metrov od robov kopališča. V zavarovanih območjih, kot so Morski naravni rezervat Strunjan in Krajinski park Debeli rtič, veljajo še strožje omejitve. Podžupanja Barbara Švagelj izpostavlja, da so kršitve sidranja še vedno pogoste, čeprav so označevalne boje zmanjšale njihovo število.
Naravovarstveni nadzornik Jani Turk pojasnjuje, da kljub omejitvam še vedno opažajo prisotnost plovil v zaščitenih območjih. Pred postavitvijo boj so na območju zaliva svetega Jerneja našteli tudi do 50 čolnov hkrati. Turk poudarja pomen zaščite morja kot dela zavarovanega območja.
Uprava za pomorstvo in trenutna ureditev
Po besedah Aleša Rotarja z uprave za pomorstvo slovenski register obsega nekaj manj kot 15 tisoč čolnov. Čeprav opažajo sidranje blizu obale, to ni v nasprotju s pomorskim zakonikom. Okoljski strokovnjaki so z uredbo nezadovoljni, saj menijo, da trenutna situacija ne ščiti dovolj morskih habitatov.
Rotar meni, da popoln umik plovil od obale ni vedno najboljša rešitev, saj bi lahko povzročil bližnja srečanja med čolni in ladjami. Priporoča iskanje ravnotežja med varnostjo in ohranjanjem narave.
Priporočila za manj škodljivo sidranje
Fonda in Rogelja svetujeta, naj se plovila sidrajo na peščenem ali muljastem dnu brez vegetacije in naj dvigajo sidra vertikalno. Obiskovalci naj izbirajo globlje predele, da zmanjšajo vpliv na morsko okolje. Ključno je izobraževanje javnosti o pomenu morskega dna kot življenjskega prostora.
Zavod YouSea zbira podatke o sidranih plovilih na platformi www.zamorje.si, s ciljem predlagati rešitve za zmanjšanje negativnega vpliva. Ena izmed možnosti so ustrezno umeščene privezne boje. Trenutno je v javni obravnavi tudi osnutek nacionalnega načrta za obnovo narave, ki vključuje predloge za zaščito morskih travnikov in mrežo sidrišč.
Spletno uredništvo Naša Primorska
