Avgusta so zagrebške ulice postale prizorišče številnih drznih tatvin nakita, katerih žrtve so predvsem starejše ženske. Storilci izkoriščajo trenutke nepazljivosti, da se približajo žrtvam in jim z vratu strgajo verižice ter hitro pobegnejo. Policija je v tem mesecu zabeležila 12 takšnih primerov, pri petih pa je škoda ocenjena na več tisoč evrov.
Pripadnost tatov in njihova strategija
V enem samem četrtkovem popoldnevu so se zgodile tri tatvine v razponu le uro in pol. Prva se je zgodila okoli 13. ure v Sigetu, kjer je ženski z vratu izginila verižica. Le 20 minut kasneje je novi incident sledil na Borovju, ob 14.40 pa še v Stenjevcu na zahodu Zagreba. Prav zadnja tatvina je storilcem prinesla največji plen, saj je bila vrednost ukradenega nakita ocenjena na več tisoč evrov.
Policija običajno ne razkriva natančnih vrednosti ukradenega nakita, saj je težko določiti točno ceno. Kljub temu pa imajo verižice poleg sentimentalne tudi znatno denarno vrednost, kar dokazujejo avgustovski primeri. V petih od skupno 12 tatvin je bila škoda ocenjena na več tisoč evrov, kar pomeni, da so tatovi v enem mesecu pridobili plen, ki bi lahko bil primerljiv z letno plačo posameznika.
Pretekle izkušnje z drznimi tatovi
Tovrstne tatvine niso nekaj novega za Zagreb. Prej je bil znan tat, ki se je žrtvam približeval s kolesom in ga uporabil za hiter pobeg. Novinarji Dnevnik.hr so skušali pridobiti več podrobnosti o aktualnih primerih pri zagrebški policijski upravi, vendar niso prejeli odgovora.
Policija je na svoji spletni strani objavila nasvete za zmanjšanje tveganja, da bi posameznik postal tarča uličnih tatov. Storilci iščejo predvsem priložnost, ko lahko presenetijo izbrano žrtev. Običajno se dva ali več storilcev pretvarjata, da sta naključna mimoidoča, v resnici pa opazujeta okolico in čakajo na primerno žrtev. Nato jo prestrežejo ali presenetijo, ji na silo odvzamejo izbrani predmet in hitro pobegnejo, fizičnemu spopadu pa se izogibajo. Napad je običajno tako nenaden, da se žrtev nima časa ustrezno odzvati ali si dobro ogledati storilca.
Do takšnih tatvin najpogosteje prihaja na javnih mestih, kot so parki, parkirišča, ulice, vhodi stanovanjskih stavb, podhodi, pokopališča, avtobusna postajališča, javna stranišča, postaje in podzemne garaže. Storilci žrtve presenetijo tako hitro, da se te pogosto ne uspejo odzvati, preden napadalec s plenom že pobegne. Zaradi šoka se pozneje pogosto težko spomnijo njegovega videza, podrobnosti dogodka ali smeri pobega, opozarja policija.
