Dvajset dni je italijanski policiji uspešno uhajal 35-letni Valentino Gionta mlajši, pripadnik tretje generacije zloglasnega mafijskega klana iz okolice Neaplja. Ves čas naj bi se skrival praktično pred očmi preiskovalcev, v lastni hiši v mestu Torre Annunziata. Njegovo skrivališče je bilo kot iz kriminalističnega filma: za kopalniško steno se je s pritiskom na daljinski upravljalnik odprl skrivni prehod v bunker s posteljo, televizorjem, igralno konzolo in zasilnim izhodom v garažo. Toda sofisticiran sistem, ki mu je omogočal, da je izginil v približno minuti, ga tokrat ni rešil pred aretacijo.
Italijanski kriminalisti so v nedeljo, 25. oktobra, končali skoraj tritedensko iskanje Valentina Gionte mlajšega, 35-letnega člana ene najbolj znanih kriminalnih družin na območju Neaplja. Moški, ki je 5. oktobra pobegnil pred obsežno policijsko operacijo proti pripadnikom kamore, je bil ves čas skrit v svoji hiši v mestu Torre Annunziata, kjer ima njegova družina že desetletja močan vpliv.
Policisti neapeljske mobilne kriminalistične enote in lokalnega komisariata so posumili, da Gionta mesta sploh ni zapustil. Njihova pozornost se je zato usmerila na njegovo prebivališče, le nekaj sto metrov oddaljeno od nekdanjega razvpitega sedeža klana. Tam so odkrili skrivališče, ki je bilo tako dobro zamaskirano, da ga ob običajnem pregledu prostorov ne bi bilo lahko opaziti.
Ko so preiskovalci razkrili mehanizem za odpiranje skritega prehoda, je bilo dvajsetdnevnega skrivanja konec.
Kopalnica, ki je skrivala povsem drug prostor
Na prvi pogled običajna kopalnica je skrivala premišljeno izdelan mehanizem. S pritiskom na gumb daljinskega upravljalnika se je sprožil električni motor, ki je premaknil zamaskirana vrata oziroma loputo in omogočil dostop do skritega prostora. Vstop je bil tako neopazen, da je lahko človek v hiši izginil, še preden bi nepovabljeni obiskovalec ugotovil, kaj se dogaja.
Za skrivnim vhodom ni bilo zgolj ozkega prostora za nekajminutno skrivanje. Policisti so našli bunker, urejen za daljše bivanje. V njem so bili postelja, televizor in igralna konzola PlayStation, ki je Gionti omogočala krajšanje časa med skrivanjem. Prostor je imel tudi dodatni izhod proti garaži, kar bi mu lahko omogočilo pobeg po drugi poti.
Italijanska policija je po odkritju skrivališča preizkusila njegov sistem delovanja. Ugotovila je, da bi se lahko Gionta v bunker umaknil v približno eni minuti. Takšna hitrost je pojasnila, zakaj je bilo njegovo prijetje tako zahtevno, čeprav so preiskovalci sumili, da ostaja v neposredni bližini svojega doma.
Toda tudi premišljeno zasnovano skrivališče ima slabost: če policisti odkrijejo njegov vhod, se lahko varno zatočišče v trenutku spremeni v past. Prav to se je zgodilo 35-letniku, ki so ga policisti prisilili, da je zapustil skrivni prostor.
Policija ga je iskala od 5. oktobra
Gionta mlajši je bil na begu od 5. oktobra, ko je italijanska policija izvedla obsežno operacijo proti osumljencem, povezanim z nasilnim spopadom med rivalskima skupinama kamore. Takrat je bilo devet ljudi prijetih oziroma jim je bila odvzeta prostost, Gionta pa se je aretaciji izognil.
Preiskava, ki jo vodi neapeljsko okrožno protimafijsko tožilstvo, se nanaša na nasilne dogodke med klanom Gionta in kriminalno skupino, imenovano IV Sistema oziroma Četrti sistem. Gre za skupino, ki deluje predvsem na območju četrti Penniniello v mestu Torre Annunziata in si prizadeva za vpliv na istem območju kot tradicionalni mafijski klan.
Po navedbah preiskovalcev je bil eden od povodov za stopnjevanje nasilja pretep med pripadniki rivalskih skupin maja 2025 v nakupovalnem središču Maximall. Spopad se ni končal pri fizičnem obračunu, temveč naj bi mu sledili novi incidenti, grožnje, izsiljevanja in streljanje.
Italijansko tožilstvo Gionto mlajšega obravnava kot enega pomembnejših osumljencev v teh dogodkih. Po poročanju Rai News naj bi po pretepu celo naročil oborožen povračilni napad na območju, ki ga nadzorujejo tekmeci. To so navedbe preiskovalcev, o katerih mora v kazenskem postopku odločiti sodišče.
Tri generacije istega mafijskega priimka
Priimek Gionta ima v Torre Annunziati posebno težo. Družina je povezana s klanom, ki je na območju deloval že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in desetletja vplival na kriminalno dogajanje v mestu.
Valentino Gionta mlajši je vnuk istoimenskega zgodovinskega vodje klana Valentina Gionte in sin Alda Gionte, ki je v italijanskih medijih znan pod vzdevkom »šef pesnik«. Oba starejša člana družine prestajata dosmrtni zaporni kazni.
Ded Valentino Gionta je eden najbolj znanih predstavnikov stare generacije neapeljske kamore. Njegovo ime se je pojavljalo tudi v sodnih postopkih, povezanih z umorom novinarja Giancarla Sianija, vendar je bil v postopku zaradi tega umora pravnomočno oproščen.
Oče Aldo Gionta je postal znan tudi zaradi pisanja med prestajanjem zaporne kazni. Njegova knjiga Aldulk il ribelle vsebuje zaporniške spomine in pesmi. Po navedbah italijanskih protimafijskih preiskovalcev naj bi bil povezan tudi z besedili nekaterih pesmi, ki so pozneje postale priljubljene v določenih okoljih neapeljske neomelodične glasbe.
Zgodba Valentina Gionte mlajšega zato ni zgolj zgodba posameznika na begu. Je tudi nadaljevanje večgeneracijske kriminalne zgodovine družine, katere ime je že desetletja povezano z nasiljem, izsiljevanjem in bojem za nadzor nad ozemljem.
Palača Fienga: Nekdanja trdnjava kamore
Posebno simboliko ima tudi lokacija Giontovega skrivališča. Njegova hiša stoji le nekaj sto metrov od nekdanje palače Fienga, stavbe, ki je bila dolga leta ena najbolj razvpitih utrdb kamore v Torre Annunziati.
V palači so živeli pripadniki klana in njihovi sorodniki, po navedbah preiskovalcev pa je služila tudi za shranjevanje orožja, skrivanje iskanih oseb in načrtovanje kriminalnih dejanj. Tam naj bi zasliševali in ustrahovali žrtve izsiljevanja, sprejemali odločitve o nasilnih obračunih ter utrjevali nadzor nad lokalnim prebivalstvom.
Italijanske oblasti so objekt leta 2015 zasegle in izpraznile, pozneje pa je bila sprejeta odločitev o njegovi odstranitvi. Stavba, ki je desetletja predstavljala simbol moči klana, je zdaj skoraj povsem porušena.
Toda aretacija Valentina Gionte mlajšega kaže, da odstranitev nekdanjih mafijskih utrdb še ne pomeni samodejnega konca kriminalnih mrež. Njihovi pripadniki lahko ostanejo povezani z istimi soseskami, družinskimi hišami in lokalnimi strukturami, kjer imajo dolgoletne osebne ter kriminalne vezi.
Podobno skrivališče je imel tudi eden najbolj iskanih mafijskih šefov
Italijanski preiskovalci so Giontov bunker primerjali s skrivališčem Micheleja Zagarie, nekdanjega vodilnega člana razvpitega klana Casalesi. Zagaria je bil eden najbolj iskanih italijanskih mafijcev, preden so ga policisti 7. decembra 2011 po skoraj šestnajstih letih bega odkrili v podzemnem bunkerju v kraju Casapesenna.
Tudi njegovo skrivališče je bilo skrbno zasnovano in opremljeno tako, da je omogočalo dolgotrajno bivanje brez običajnega stika z zunanjim svetom. Takšni prostori so v zgodovini italijanske organizirane kriminalitete postali simbol načina življenja mafijskih voditeljev, ki se želijo izogniti aretaciji, ne da bi povsem izgubili povezavo z ozemljem, na katerem imajo vpliv.
Zanimivo je, da Gionta mlajši ni prvič poskušal izginiti s pomočjo skrivnega prostora. Italijanski mediji poročajo, da se je že leta 2014, ko je bil prav tako na begu, skrival v podobno urejenem zatočišču v hiši sorodnikov svoje žene. Takrat se je več mesecev izogibal policiji, preden so ga prijeli.
Po približno desetih letih prestajanja zaporne kazni se je znova znašel v središču protimafijske preiskave. Njegova zadnja aretacija zato predstavlja ponovitev že znanega vzorca, v katerem se pripadnik mafijske družine zateče v neposredno bližino svojega domačega okolja in se zanese na skrivne prostore ter podporo lokalnih povezav.
Dvajset dni skrivanja se je končalo z enim odkritjem
Aretacija Valentina Gionte mlajšega je za italijansko policijo pomembna predvsem zaradi širše preiskave nasilnega spora med rivalskima kriminalnima skupinama. Preiskovalci želijo razjasniti, kdo je sodeloval pri posameznih nasilnih dogodkih, kdo jih je organiziral in kakšno vlogo so imeli osumljenci pri utrjevanju nadzora nad ozemljem.
Policijski sindikat Coisp je po prijetju izrazil zadovoljstvo z delom preiskovalcev in poudaril pomen vztrajnega pregona organiziranega kriminala. Operacija je pokazala, da tudi tehnično dovršena skrivališča ne zagotavljajo trajne zaščite pred organi pregona.
Valentino Gionta mlajši je imel za kopalniško steno skoraj vse, kar je potreboval za skrivanje: posteljo, televizijo, igralno konzolo in pot za pobeg. Imel pa je tudi nekaj, česar noben daljinski upravljalnik ni mogel skriti – preiskovalce, ki so vedeli, kje ga morajo iskati. Po dvajsetih dneh je pritisk na skrivni gumb izgubil svoj namen, vrata bunkerja pa so se zanj odprla še zadnjič.
Spletno uredništvo Naša Primorska
