Italijanska vlada je po številnih letih načrtovanja in premagovanju različnih izzivov končno dala zeleno luč za izgradnjo najdaljšega visečega mostu na svetu, ki bo povezal Sicilijo s celino. Ta impresiven projekt, ocenjen na 13,5 milijarde evrov, naj bi postal ključni povezovalni člen med severom in jugom Italije. Čeprav so načrti za 3,7 kilometra dolgo konstrukcijo prisotni že od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, je šele zdaj prišlo do konkretnih korakov v smeri gradnje.
Podpora in pomisleki
Podporniki mostu trdijo, da bo ta infrastruktura prispevala k razvoju manj razvitega juga Italije in zmanjšala prometne zastoje. Vendar pa obstajajo tudi skeptiki, ki opozarjajo na nevarnost gradnje na potresnem območju in potencialno prekoračitev stroškov. Poleg tega izražajo skrbi glede morebitnega vpliva lokalnih mafijskih združb na projekt.
Okoljske skrbi
Okoljevarstveniki so izrazili pomisleke glede vpliva gradnje na okolje, saj naj bi most stal nad občutljivim ekosistemom Mesinske ožine. Bruselj je bil opozorjen na morebitna resna okoljska tveganja, ki jih prinaša ta projekt.
Podrobnosti projekta
Projekt predvideva ne le izgradnjo mostu, temveč tudi dodatnih 40 kilometrov cestnih in železniških povezav, tri nove železniške postaje ter poslovno središče v Kalabriji. Most, ki bo financiran s strani italijanske države, bo imel dve železniški progi in dva prometna pasova na vsaki strani. Njegov razpon bo 3,3 kilometra, kar bo za 1277 metrov preseglo trenutni najdaljši most na svetu, most Canakkale v Turčiji.
Vodilni izvajalec gradbenih del bo konzorcij Eurolink, pod okriljem največjega italijanskega gradbenega podjetja Webuild. Predvidevajo, da bo projekt ustvaril več kot 100,000 delovnih mest in znatno prispeval k lokalni ekonomiji.
Pričakovani izzivi
Kljub vsem prednostim, ki jih prinaša ta projekt, ostajajo izzivi. Največji med njimi so zagotovo naravne danosti območja, kjer bo most stal. Potresna dejavnost in potencialno impresivni stroški vzdrževanja so med glavnimi skrbmi strokovnjakov. Poleg tega je potrebno zagotoviti, da bo projekt izveden transparentno, brez vpletanja nepoštenih praks.
Gradnja naj bi se zaključila leta 2032, in čeprav so poti do realizacije še polne izzivov, optimizem ostaja. Projekt naj bi v prihodnosti prinesel večjo povezanost, gospodarsko rast in nove priložnosti za jug Italije.
Spletno uredništvo Naša Primorska
