Mesta, še posebej tista z bogato zgodovinsko dediščino, se danes vse bolj soočajo z izzivom ohranjanja svoje identitete. V Sloveniji je nujno, da se površine, potrebne za bivanje in gospodarske dejavnosti, pridobijo s prenovo obstoječih objektov namesto z novogradnjami, kot to predvideva Nacionalni program varstva okolja 2030. Krožna raba prostora mora postati vodilo vseh prostorskih aktivnosti.
Pomen tradicije in napredka
Znani arhitekt Edvard Ravnikar je nekoč dejal:
“Tradicija je ohranjen napredek in napredek je nadaljevana tradicija.”
Prav mesta, kot matične celice urbanega prostora, združujejo ključne funkcije človeške družbe. Vendar se zgodovinska mesta danes vse bolj spopadajo z izgubo identitete, saj domačini zaradi iskanja bolj kakovostnega bivanja zapuščajo svoja mesta. Prenova zgodovinskih mestnih jeder je pogosto prepočasna, kar dodatno poslabšuje socialno strukturo.
Izpraznjeni prostori in demografski izzivi
Anketa Združenja zgodovinskih mest Slovenije je razkrila, da je 40 % objektov v mestnih središčih zgodovinskih mest praznih. Več kot 70 % objektov potrebuje celovito prenovo, medtem ko je v mestih od 50 do 60 tisoč kvadratnih metrov neizkoriščenih površin. Demografska slika je skrb vzbujajoča, saj je več kot 65 % prebivalcev starejših od 65 let, infrastruktura pa je dotrajana in nevarna.
Gradnja za vsakdan in naravna gradiva
Na nedavni mednarodni konferenci novega evropskega Bauhausa v Celju so izpostavili potrebo po dialogu z lokalnimi skupnostmi in sistemskih rešitvah za historična jedra. Pomembno je, da stara mestna jedra postanejo kakovostno okolje za vsakdanje bivanje in privlačna prizorišča za vlaganja.
Primeri uspešne prenove
V Sloveniji imamo primere, ki kažejo, kako lahko preteklost in prihodnost sobivata. V Mestni občini Slovenj Gradec je proces oživljanja mestnega jedra že več kot deset let povezan s povezovanjem med trgovci, prebivalci in institucijami. Prenove se izvajajo tudi v Novem mestu, kjer so z revitalizacijo mestnega jedra uspeli privabiti prebivalce in turiste.
Vpliv novega evropskega Bauhausa
Novi evropski Bauhaus stremi k lepšemu, trajnostnemu in vključujočemu načinu življenja. Projekt Revive, ki je del tega gibanja, je mladim omogočil raziskovanje izzivov opuščenih javnih območij in praznih stavb. V Tržiču so mladi arhitekti oblikovali rešitve za neizkoriščene javne površine, kar je spodbudilo soustvarjanje in prenos znanja.
Prihodnost mestne dediščine
Dediščina bo obstala le, če bo imela funkcijo. Upanje za revitalizacijo propadajočih stavb se polaga v zakonodajo in strategije prostorskega razvoja, ki podpirajo krepitev mest in izboljšanje kakovosti bivanja.
Če mesta ne bodo znala povezati dediščine s sodobnimi potrebami, bodo postala lepe podobe na razglednicah, a prazna v resničnem življenju.
Spletno uredništvo Naša Primorska
