Na slovenski obali so v začetku novembra naleteli na žalosten prizor. Na območju med Izolo in Strunjanom so opazili kar tri mrtve glavate karete, zaščitene morske želve, ki so pomemben del življenja v severnem Jadranu. Fotografije poginulih živali so sprožile zaskrbljenost, najdba pa znova odpira vprašanje, kako učinkovito je v Sloveniji poskrbljeno za zaščito morskih želv in pomoč poškodovanim živalim. Podobni primeri so namreč v preteklosti že razkrili težave pri njihovem reševanju in odstranjevanju.
Slovensko morje je dom številnim morskim organizmom, med njimi tudi glavatim karetam, ki se v severni Jadran prihajajo prehranjevat. Čeprav jih obiskovalci obale ne vidijo pogosto, so te velike morske želve pomemben del jadranskega ekosistema. Zato je bila najdba treh mrtvih živali na razmeroma kratkem obalnem območju med Izolo in Strunjanom še toliko bolj pretresljiva.
Na poginule želve so opozorili na Facebook strani Strunjan, kjer so objavili fotografije, ki jih je 3. novembra posnel Roberto Crneha. Ob njih so izrazili žalost nad prizorom in obiskovalce pozvali, naj ob podobnih najdbah obvestijo pristojne službe. O dogodku sta poročala tudi Regional Obala in Dnevnik.
Fotografije prikazujejo poginule živali, med katerimi je bila vsaj ena že v vidnem stanju razpadanja. Njihova najdba je ponovno opozorila na nevarnosti, ki morskim želvam pretijo tudi v našem delu Jadranskega morja. Glavate karete so zaščitena vrsta, njihovo preživetje pa je odvisno tako od ohranjanja morskega okolja kot od zmanjševanja nevarnosti, povezanih s človekovo dejavnostjo.
Zakaj so glavate karete tako pomembne za slovensko morje?
Glavata kareta (Caretta caretta) je ena najbolj prepoznavnih vrst morskih želv v Sredozemlju. Prepoznamo jo po veliki glavi, močnem kljunu in značilnem rjavkastem oklepu. Odrasle živali lahko dosežejo precejšnjo velikost, večino življenja pa preživijo v morju, kjer se prehranjujejo predvsem z različnimi nevretenčarji, med njimi raki in mehkužci.
Severni Jadran je zanje pomembno prehranjevalno območje. Plitvejše morje in bogastvo hrane privabljata predvsem mlajše in odraščajoče osebke, ki lahko v tem delu Sredozemlja preživijo daljša obdobja. Čeprav slovenska obala ni njihovo običajno gnezditveno območje, so karete del našega morskega ekosistema in pomemben pokazatelj njegovega stanja.
Njihovo življenje je dolgo, razmnoževanje pa počasno. Samice potrebujejo več let, preden dosežejo spolno zrelost, zato lahko izguba posameznih živali vpliva na populacijo, zlasti če se nevarnosti ponavljajo. Varovanje morskih želv je zaradi tega pomembno tudi daleč od plaž, na katerih odlagajo jajca.
V Sredozemlju jih ogrožajo številni dejavniki, od onesnaževanja morja do nenamernega ulova v ribolovno orodje. Prav zato so najdbe poginulih živali pomembne tudi za strokovnjake, ki spremljajo stanje morskega okolja.
Ribiške mreže, plovila in odpadki: Nevarnosti, ki prežijo na želve
Morske želve se lahko zapletejo v ribiške mreže in drugo ribolovno opremo, pri čemer jim grozi utopitev, saj morajo za dihanje priplavati na površje. Nevarni so tudi trki s plovili, predvsem kadar se živali zadržujejo blizu površine ali se dvigajo po zrak.
Dodatno tveganje predstavljajo morski odpadki, zlasti plastika in zavržena ribolovna oprema. Želve lahko plastične predmete zamenjajo za hrano ali pa se vanje zapletejo, kar lahko povzroči poškodbe, težave pri prehranjevanju in v najhujših primerih pogin.
Vendar je pri najnovejši najdbi pomembna razlika med splošnimi nevarnostmi in konkretnim dogodkom. Vzrok pogina treh karet med Izolo in Strunjanom ni bil ugotovljen. Zato njihove smrti ni mogoče pripisati ribiškim mrežam, plovilom ali onesnaženju zgolj na podlagi fotografij.
Kljub temu najdba opozarja na ranljivost živali, ki se v našem morju prehranjujejo in premikajo po območjih, kjer potekajo tudi ribolov, rekreacijska plovba in druge človekove dejavnosti. Njihova zaščita zato zahteva usklajeno delovanje naravovarstvenikov, ribičev, veterinarjev in pristojnih služb.
V Kopru našli poškodovano kareto, ki ni preživela
Da nevarnosti za morske želve niso zgolj teoretične, kaže primer iz junija 2025, ko so v Kopru našli poškodovano glavato kareto. Žival je imela poškodbe glave in plavuti, pozneje pa je poginila. Dogodek je sprožil odziv društva za zaščito živali AniMa, ki je opozorilo na težave pri zagotavljanju nujne pomoči poškodovanim zaščitenim prostoživečim živalim.
V društvu so takrat poudarili, da so lahko podobne poškodbe povezane s trki s plovili ali zapletanjem v ribiško opremo. Ob tem so izrazili zaskrbljenost nad razpoložljivimi možnostmi za hitro strokovno oskrbo morskih želv v Sloveniji.
Opozorili so na potrebo po specializiranih rehabilitacijskih zmogljivostih, dodatnem usposabljanju veterinarjev in jasnejših postopkih ukrepanja. Pri hudih poškodbah je namreč čas lahko odločilen, saj živali potrebujejo ustrezno oskrbo, ki je ni mogoče zagotoviti zgolj z običajnim odstranjevanjem poginulih živali.
Primer je odprl širše vprašanje, ali ima Slovenija dovolj učinkovit sistem za reševanje poškodovanih zaščitenih morskih živali. Najnovejša najdba treh mrtvih karet ponovno usmerja pozornost na to področje, čeprav sama po sebi še ne dokazuje, da je prišlo do napak pri ukrepanju pristojnih služb.
Mrtva želva je v Strunjanu več dni ležala na plaži
Težave so se v preteklosti pokazale tudi pri odstranjevanju poginulih živali. Oktobra 2024 je obiskovalec Krajinskega parka Strunjan opozoril na mrtvo morsko želvo, ki je po njegovih besedah več dni ležala na plaži. Truplo je že razpadalo, zaradi plimovanja pa ga je morje izmenično odnašalo v vodo in vračalo na obalo.
O primeru je podrobno poročal Regional Obala, ki je preverjal, kdo je pristojen za odstranitev poginule živali. V Krajinskem parku Strunjan so pojasnili, da zaposleni nimajo ustrezne opreme in usposobljenosti za ravnanje z živalskimi trupli. O najdbi so obvestili številko 112, nadaljnje ukrepanje pa je bilo povezano z veterinarsko-higiensko službo.
Zaplet je pokazal, da lahko odstranjevanje poginule prostoživeče živali vključuje več različnih služb in pristojnosti. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani je takrat pojasnila, da veterinarsko-higienska služba ni avtomatično dolžna prevzeti vsake poginule prostoživeče živali v naravnem okolju. Njeno ukrepanje je med drugim povezano s sumom bolezni in odločitvami pristojnih veterinarskih organov.
V konkretnem primeru se je veterinarski higienik odzval, vendar ob prihodu želve ni več našel. Na območje se je vrnil tudi pozneje, a je truplo medtem izginilo. Dogodek je razkril, kako pomembni so natančni podatki o lokaciji najdbe, pravočasno obveščanje in usklajeno delo pristojnih služb.
Podobno opozorilo je sledilo decembra 2024, ko so naravovarstveniki na območju Belih skal našli več poginulih ptic in glavato kareto. Takrat so kadavre odstranili s pomočjo veterinarsko-higienske službe Nova Gorica, obiskovalce pa pozvali, naj se poginulih živali ne dotikajo.
Kaj storiti, če na obali najdete mrtvo ali poškodovano želvo?
Ob najdbi poginule morske želve je najpomembneje, da se je obiskovalci ne dotikajo in je ne premikajo. Trupla prostoživečih živali lahko predstavljajo higiensko tveganje, nepravilno ravnanje pa lahko oteži tudi poznejši strokovni pregled.
Na Facebook strani Strunjan so ob najnovejši najdbi pozvali, naj ljudje pokličejo številko 112 in sporočijo lokacijo poginule živali. Center za obveščanje lahko nato podatke posreduje pristojnim službam, ki presodijo o nadaljnjem ukrepanju.
Če opazite živo, vendar očitno poškodovano ali onemoglo morsko želvo, je prav tako pomembno, da čim prej obvestite pristojne službe. Živali ne poskušajte samostojno zdraviti, hraniti ali vračati v morje, saj lahko nepravilno ravnanje njeno stanje še poslabša.
Pomembno je tudi, da si zapomnite čim natančnejšo lokacijo najdbe. Ob obali lahko plimovanje in valovanje poginulo žival hitro premakneta, zato je pravočasno obveščanje še posebej pomembno.
Tri mrtve karete so opozorilo, ki ga ne bi smeli prezreti
Slovenska obala je kratka, vendar je morje pred njo del širšega severnojadranskega prostora, ki je za glavate karete pomembno prehranjevalno območje. Želve ne poznajo državnih meja, zato je njihovo varovanje povezano tudi s sodelovanjem sosednjih držav in skupnimi prizadevanji za zmanjševanje nevarnosti v Jadranu.
Najdba treh mrtvih živali med Izolo in Strunjanom je žalosten opomnik, kako ranljive so lahko zaščitene morske vrste. Posamezna fotografija ne more pojasniti vzroka pogina, lahko pa opozori na pomen spremljanja njihovega stanja, pravočasnega ukrepanja in strokovne pomoči poškodovanim živalim.
Pretekli primeri iz Strunjana in Kopra so že pokazali, da se ob takšnih dogodkih odpirajo vprašanja pristojnosti, odzivnosti in razpoložljivih zmogljivosti. Prav zato je pomembno, da opozorila naravovarstvenikov in društev za zaščito živali ne ostanejo zgolj odziv na posamezne pretresljive najdbe.
Tri mrtve glavate karete na slovenski obali niso le žalosten prizor. So tudi opomin, da je zaščita morskega življenja odvisna od tega, kako skrbimo za morje in kako hitro znamo pomagati, ko žival pomoč potrebuje.
