Napovedi Agencije za okolje opozarjajo, da bo sredino jutro najhladnejše v tem tednu, kar vzbuja strah med sadjarji na Primorskem, kjer so sadna drevesa že v cvetenju. Temperaturne poškodbe bodo odvisne od številnih dejavnikov, kot so regija, mikrolokacija, lega, vrsta rastline in faza razvoja.
Vpliv hladnega vremena na kmetijstvo
V zadnjih letih se pogosto ponavlja trend, kjer hitro segrevanje in zgodnji vegetacijski razvoj sledi nenaden padec temperatur. Tudi letos, po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO), ni nič drugače, saj je rastlinski razvoj prehitel za 10 do 14 dni. Visoke temperature v preteklih dneh so povzročile hitrejši razvoj fenoloških faz.
Ogrožene vrste in kritične temperature
ARSO poroča, da marelice že cvetijo povsod, v Slovenski Istri in na Vipavskem pa je cvetenje že zaključeno. Kritična temperatura za marelice v fazi odprtega cveta je –2,9 °C. Na Primorskem začenjajo cveteti tudi breskve, drugod po državi pa se bo cvetenje začelo le za zgornje sorte. Kritična temperatura za breskve v fazi cvetenja je –2,2 °C.
Češnje so v fazi odpiranja brstov, kjer je kritična temperatura –2,2 °C. Podobno velja za hruške, jablane in slive, katerih kritična temperatura znaša –2,7 °C. Zgodnje sorte hrušk so v fazi mišjega ušesca. Pozeba lahko prizadene tudi mlade poganjke ali sadike, ki niso zaščitene. Kaki je med najbolj občutljivimi vrstami in lahko pomrzne tudi ob zaprtem brstu, če temperatura pade pod 0 °C.
Ukrepi in pretekle izkušnje
Kmetje, ki imajo nasade opremljene s sistemi oroševanja, bodo ob padcu temperature oroševali. Največje škode zaradi pozebe so bile zabeležene aprila 2012, aprila 2016, aprila 2017, marca 2020, marca in aprila 2021 ter aprila 2024.
Za kmete je nevarnost pozebe vedno prisotna grožnja, saj lahko močno vpliva na pridelek in posledično na cene sadja. Vsako leto se soočajo z izzivom, kako zaščititi svoje nasade in zmanjšati škodo. Kljub temu so nekateri optimistični in upajo na ugodne vremenske razmere, ki bi omogočile dober pridelek.
Spletno uredništvo Naša Primorska
