Raziskovanje nenavadnega vedenja delfinke Ciao
V slovenskem morju, natančneje pred Fieso, je opaziti jato delfinov, ki kažejo nenavadno vedenje. Strokovnjaki za morske sesalce so zaskrbljeni, saj so opazili, da se ti morski prebivalci pojavljajo na nenavadnih lokacijah in kažejo vedenje, ki odstopa od običajnega. O teh pojavih poroča tudi društvo Morigenos, ki sodeluje pri mednarodni raziskavi o spremembah v naših morjih.
Spremembe v vedenju morskih sesalcev
V zadnjem času so raziskovalci opazili delfine, ki se pojavljajo izven svojega običajnega življenjskega okolja, in njihove nenavadne navade. Takšna opažanja niso omejena le na naše morje. Na primer, mroži so bili opaženi ob obali Velike Britanije, čeprav je njihov naravni habitat precej severneje. Podobno so beluge našli globoko v rekah, kot sta Temza in Sena.
“Gre za morske sesalce, ki se pojavljajo bodisi izven svojega naravnega areala, območja pojavljanja, ali pa znotraj območja naravnega pojavljanja, vendar v zelo nenavadnih okoliščinah ali na konkretnih čudnih lokacijah,” je pojasnil Tilen Genov iz Morigenosa.
Primeri iz slovenskega morja
V našem morju so zabeležili več primerov nenavadnega vedenja. Leta 2009 so opazili kita grbavca, kar je bil presenetljiv dogodek, saj te vrste običajno ne živijo v severnem Jadranu. Nedavno pa so opazili delfina, običajnega za to območje, vendar se je njegov način obnašanja precej razlikoval od pričakovanega.
“Gre za primerek te vrste, ki je sam, kar je zelo nenavadno, in ki se nenavadno vede, zadržuje se v pristaniščih, v Luki Koper, pa izolskem mandraču, se pravi zelo blizu človeške aktivnosti,” pojasnjuje Genov.
Vpliv klimatskih sprememb in človeškega delovanja
Anomalije, kot jih beležijo pri delfinki po imenu Ciao, so deloma posledica klimatskih sprememb, ki vplivajo na izgubo plena. Velik del krivde pa nosi tudi človeško ravnanje, saj morski sesalci občutijo vpliv hrupa in onesnaženja.
Ukrepi in naravne rešitve
Kaj storiti v primerih, kot je delfinka Ciao? V nekaterih primerih je potrebno fizično premikati živali ali v skrajnih primerih uporabiti evtanazijo. Vendar pa mnogokrat najboljša rešitev je neukrepanje, kar omogoča naravi, da najde svojo pot. Delfinka Ciao je po mesecu dni prenehala prihajati v bližino obale, kar je potrditev, da narava pogosto sama uravna ravnovesje.
“Mnogokrat je najboljši ukrep narediti nič in v študiji razlagamo prav o tem, da je lahko narediti nič tudi upravljavska rešitev,” še zaključi Genov.
Spletno uredništvo Naša Primorska
