Več kot mesec dni po prometni nesreči predsednice republike Nataše Pirc Musar v predoru Kastelec dobiva zgodba novo razsežnost. Strokovni nadzor, ki ga je po nesreči odredil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek, je na Policijski upravi Koper ugotovil več pomanjkljivosti.
Nadzorniki so med drugim zapisali, da je »izostalo vodenje na vseh ravneh«, policisti na kraju hujše prometne nesreče z udeležbo varovane osebe pa niso dobili strokovne podpore, ki bi jo po njihovi oceni potrebovali.
Prometna nesreča predsednice republike je že od 31. julija sprožala številna vprašanja. Najprej o tem, kako se je nesreča sploh zgodila, nato o varnostni razdalji med vozili, sestavi predsedničinega spremstva in potnikih v službenem vozilu, pozneje pa tudi o ravnanju policije po trčenju.
Zdaj je na mizi prvi konkreten rezultat notranjega strokovnega nadzora.
In njegove ugotovitve za PU Koper niso prijetne.
Težava po ugotovitvah nadzornikov ni bila samo v posamezni odločitvi enega policista. Odpovedala naj bi predvsem organizacija vodenja in strokovne podpore.
Kaj se je 31. julija zgodilo v predoru Kastelec?
Nesreča se je zgodila 31. julija ob 16.57 na primorski avtocesti v predoru Kastelec v smeri proti Ljubljani. Predsednica Nataša Pirc Musar se je vračala s Hrvaške, kjer je bila na dopustu, in je bila na poti na dobrodelni dogodek Pogi Challenge v Komendi, katerega častna pokroviteljica je bila.
Po uradnih podatkih policije je 52-letni voznik Mercedesa-Benz V300, v katerem je bila predsednica, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje trčil v zadnji del Audija, ki je vozil pred njim kot vozilo spremstva varovane osebe. Predsednica je bila lažje poškodovana – njen urad je pozneje sporočil, da je utrpela zlom ključnice –, ena od njenih sopotnic pa je bila huje poškodovana. Obe so prepeljali v Splošno bolnišnico Izola.
V Audiju ni bilo potnikov, v Mercedesu pa so bili poleg voznika štirje potniki: predsednica, varnostnik oziroma varnostnica in dve predsedničini sopotnici. Oba voznika so preizkusili z alkotestom in hitrim testom za prepovedane droge; vsi rezultati so bili negativni. Policija je materialno škodo ocenila na približno 37.000 evrov.
Zaradi suma povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je bil obveščen Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva, kamor je policija odstopila dokumentacijo.
@TarcaRTVSLO na FB objavila posnetek nesreče predsednice Nataše Pirc Musar.@nmusar pic.twitter.com/qO6JmzZsSY
— Tomi Cegnar 🇸🇮 🇨🇦 (@tomicegnar) September 1, 2026
Posnetki so mesec pozneje pokazali trenutek trčenja
Dodatno sliko dogodka so šele v začetku septembra ponudili posnetki nadzornih kamer iz predora Kastelec.
Na njih je mogoče videti, kako se predsedničin konvoj približuje prometu pred seboj, nato pride do zaviranja, službeni kombi s predsednico pa trči v vozilo spremstva pred njim. Obe vozili nato trčita še v steno predora.
Dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar je ob analizi posnetkov za 24UR Zvečer opozoril na varnostno razdaljo. Po njegovi analizi naj bi bilo pri hitrosti okoli 150 kilometrov na uro med voziloma približno 30 metrov razdalje, kar je ocenil kot premalo. To je strokovna analiza televizijskega posnetka, ne končna ugotovitev preiskovalcev, zato je pomembno obe stvari ločiti.
Posnetki so torej javnosti pomagali razumeti dinamiko nesreče.
Toda današnje poročilo odpira drugo vprašanje: kaj se je zgodilo po trčenju in kdo je takrat vodil delo policije?
Nadzorniki: »Izostalo vodenje na vseh ravneh«
Strokovni nadzor je po nesreči odredil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek. Ugotovitve poročila, ki jih je objavil portal Preiskovalno, danes pa jih povzema tudi STA, so precej neposredne.
Po oceni nadzornikov je na PU Koper »izostalo vodenje na vseh ravneh«.
Na kraju prometne nesreče ni bilo starešine, ki bi policijski patrulji nudil strokovno pomoč pri obravnavi in preiskovanju hujše prometne nesreče, v kateri je bila udeležena varovana oseba. Nadzorniki so posebej zapisali, da bi bilo takšno podporo mogoče zagotoviti na podlagi notranjega akta o organizaciji in sistemizaciji policije.
To je pomembna ugotovitev.
Ne zato, ker bi morala biti prometna nesreča predsednice obravnavana po drugačnih dokaznih standardih kot nesreča katerega koli drugega človeka, ampak zato, ker gre za hujšo prometno nesrečo z udeležbo varovane osebe, zaradi česar so organizacijske, varnostne in komunikacijske okoliščine zahtevnejše.
Vodja sektorja dobil le kratko sporočilo SMS
Še bolj konkretne so ugotovitve glede notranjega pretoka informacij.
V obravnavo dogodka se ni vključil sektor uniformirane policije PU Koper. Njegov vodja je po navedbah poročila prejel samo kratko sporočilo SMS, v katerem ni bilo ključnih dejstev in okoliščin nesreče. Zaradi pomanjkljivih informacij zato niti ni mogel presoditi, ali je potrebna drugačna oblika ukrepanja oziroma dodatna strokovna pomoč policistom na kraju.
To postavlja precej širše vprašanje od tega, kdo je tistega popoldneva poslal katero sporočilo.
Kako naj vodja sprejme pravo odločitev, če nima informacij, na podlagi katerih bi jo sploh lahko sprejel?
Prav komunikacijska veriga je pri izrednih dogodkih eden ključnih delov vodenja. Če informacije ne pridejo pravočasno do ljudi, ki imajo pristojnost in znanje za odločanje, formalna organizacijska struktura sama po sebi ne pomaga veliko.
Tudi predstavnice za odnose z javnostmi ni bilo na kraj
Nadzor je pokazal še eno pomanjkljivost. Na kraj nesreče ni bila napotena predstavnica za odnose z javnostmi, ki bi policistom zagotavljala strokovno podporo pri komuniciranju.
Nadzorniki so zato odprli celo vprašanje smotrnosti in zakonitosti odrejanja njene pripravljenosti na domu, saj po njihovi oceni v konkretnem primeru namen takšne pripravljenosti očitno ni bil dosežen.
Ta ugotovitev je še posebej zanimiva ob dejstvu, da je nesreča v naslednjih dneh sprožila izjemen medijski in politični interes. V javnosti so se pojavljale številne informacije in ugibanja, predsedničin urad pa je 3. avgusta objavil posebno pojasnilo prav zaradi, kot so zapisali, povečanega zanimanja in številnih neresničnih navedb, predvsem na družbenih omrežjih.
Prav pri dogodkih takšnega profila je zato hitro, natančno in strokovno komuniciranje pomemben del kriznega odziva.
Nesreča je hitro postala precej več kot prometni dogodek
Že v prvih dneh po nesreči se javna razprava ni več vrtela samo okoli samega trčenja.
Predsednica je potovala v službenem vozilu skupaj z dvema prijateljicama, zaradi česar so se pojavila vprašanja o uporabi službenega vozila in pravilih varovanja. Urad predsednice je pojasnil, da se je Pirc Musarjeva z dopusta na Hrvaškem odpravljala na uradni dogodek v Komendi in da je bila vožnja organizirana v okviru njenega varovanja.
Pozornost je bila usmerjena tudi v identiteto sopotnic. Mediji so pozneje poročali, da sta bili to Urška Repovž in Viktorija Krivolucka, okoli slednje pa se je razvila dodatna politična razprava zaradi njenih povezav in vprašanj morebitnih varnostnih tveganj.
Toda obstoj političnih vprašanj ali medijskih ugibanj sam po sebi ne dokazuje nobene nepravilnosti.
Prav zato je pomembno, da današnje ugotovitve nadzora obravnavamo ločeno od političnega hrupa, ki je spremljal nesrečo.
Lorbek ni ostal samo pri poročilu PU Koper
Dogajanje po nesreči je pomembno tudi zato, ker vodstvo policije očitno ni ocenilo, da zadostuje zgolj prvotna dokumentacija koprske policijske uprave.
Danijel Lorbek je PU Koper najprej naložil pripravo poročila o obravnavi nesreče. Ko ga je Generalna policijska uprava prejela, je odredil še strokovni nadzor nad delom PU Koper na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa.
Danes poznamo vsaj del rezultata tega nadzora.
In ta potrjuje, da so bile pri obravnavi dogodka zaznane dejanske organizacijske pomanjkljivosti.
Svoj nadzor je sprožilo tudi ministrstvo
Notranji policijski nadzor ni edini postopek.
Tudi direktorat ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, pristojen za nadzor policije, je po navodilu ministra Francija Matoza zahteval poročilo o policijskih nalogah, povezanih z obravnavo nesreče. Ministrstvo je napovedalo, da bo po prejemu dokumentacije izdelalo mnenje o zakonitosti in strokovnosti dela policije.
Ministrstvo je tedaj od policije zahtevalo še dodatna pojasnila zaradi medijskih navedb o preteklosti enega od policistov, ki je vozil eno od udeleženih vozil. Te navedbe same po sebi niso ugotovitev sedanjega nadzora in jih zato ni mogoče povezovati z vzrokom julijske nesreče brez dodatnih dokazov.
Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi različnih prijav, povezanih z dogodkom, primer vzela v predhodni preizkus. To je ločen postopek, ki se nanaša na druga vprašanja, med drugim na okoliščine uporabe službenega vozila in prisotnost zasebnih sopotnic, in ne pomeni ugotovitve kršitve.
Posebnost predsedničinega varovanja je dodatno zapletla vprašanje odgovornosti
Po nesreči se je odprlo tudi manj vidno, a pomembno institucionalno vprašanje: kdo pravzaprav nadzira policiste, ki so začasno premeščeni v Urad predsednice republike?
Ministrstvo je pojasnilo, da takšni policisti tudi po premestitvi ohranijo status policista in policijska pooblastila. Organizacijsko so razporejeni v drug državni organ in za svoje delo odgovarjajo njegovemu predstojniku, pri izvajanju policijskih nalog in pooblastil pa zanje še vedno veljajo določbe policijske zakonodaje. Sama organizacija posebne službe znotraj predsedničinega urada je po uredbi in sporazumu interna ureditev urada.
Predsedničin urad je tedaj podprl nadzor in ocenil, da je prav, da so policisti varnostniki podvrženi nadzoru policije oziroma ministrstva. Dodali so, da bodo sodelovali tudi pri morebitnih spremembah predpisov, če bi se pokazalo, da so potrebne.
To je pomemben odziv, saj kaže, da se je po nesreči vprašanje razširilo tudi na samo ureditev predsedničinega varovanja.
PU Koper ugotovitev za zdaj ne komentira
Policijska uprava Koper se na danes objavljene ugotovitve strokovnega nadzora za zdaj ni vsebinsko odzvala.
Zato tudi še ni jasno, kakšni bodo konkretni ukrepi zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, ali bo kdo nosil individualno odgovornost in ali bodo spremenjeni postopki obravnave podobnih dogodkov.
In to je naslednje pomembno vprašanje.
Nadzor ima smisel šele takrat, ko ugotovitvam sledijo spremembe.
Če je strokovni nadzor res ugotovil, da je »izostalo vodenje na vseh ravneh«, ne gre več samo za vprašanje, kaj bi moral tistega dne storiti posamezen policist. Gre za vprašanje, zakaj sistem v trenutku, ko bi moral zagotoviti strokovno podporo, te podpore ni zagotovil.
Od prometne nesreče do testa delovanja sistema
Prometna nesreča v predoru Kastelec se je začela kot dogodek, pri katerem je po dosedanjih policijskih ugotovitvah voznik službenega kombija zaradi neustrezne varnostne razdalje trčil v vozilo pred seboj. Posledice niso bile zanemarljive: predsednica si je zlomila ključnico, njena sopotnica je bila huje poškodovana, zaradi suma kaznivega dejanja pa primer obravnava posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva.
Mesec pozneje pa zgodba ni več samo zgodba o tem, zakaj sta vozili trčili.
Postala je tudi zgodba o tem, kako je policija ravnala po trčenju.
Nadzorniki so ugotovili odsotnost ustreznega vodenja, pomanjkanje strokovne podpore policistom na kraju, neustrezno obveščanje vodje sektorja uniformirane policije in odsotnost komunikacijske podpore. To so konkretne ugotovitve, ki jih ni mogoče odpraviti kot politično interpretacijo nesreče.
Hkrati pa iz njih ni mogoče avtomatično sklepati, da je nekdo poskušal dogodek prikriti ali predsednico obravnavati privilegirano. Za takšen sklep trenutno ni javno predstavljenih dokazov.
Je pa danes mogoče reči nekaj drugega: sistem ob dogodku, ki je zahteval posebej zanesljivo koordinacijo, po lastnem strokovnem nadzoru ni deloval tako, kot bi moral.
In zato se zgodba v predoru Kastelec še ni končala.
Naslednji odgovor, ki ga javnost upravičeno pričakuje, ni več samo, kdo je povzročil prometno nesrečo, temveč tudi kdo je bil odgovoren za vodenje po njej, zakaj strokovne podpore ni bilo in kaj bo policija spremenila, da se ob naslednjem zahtevnem dogodku ugotovitev »izostalo vodenje na vseh ravneh« ne bo ponovila.
Spletno uredništvo Naša Primorska
