Pozeba je v noči na 20. marec močno prizadela Primorsko, kjer so sadovnjaki in vinogradi utrpeli ogromno škodo. Med najhuje prizadetimi so breskve, nektarine, marelice in šparglji. Po poročilu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica so izgube ocenjene med deset in sto odstotki, situacija pa je podobna tudi v Posavju, kjer so cvetovi marelic utrpeli podobno usodo. Strokovnjaki opozarjajo, da je pozeba posledica podnebnih sprememb, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za sadjarstvo v regiji.
Na Primorskem so škodo utrpeli predvsem sadovnjaki z zgodnje cvetočimi vrstami, kot so breskve, nektarine in marelice. Poleg tega so prizadeti tudi zgodnji pridelki zelenjave v slovenski Istri. Vodja oddelka javne službe kmetijskega svetovanja, Vasja Juretič, je pojasnil, da je pozeba prizadela celotno Primorsko regijo, najbolj pa območja v Vipavski dolini, Brdih in slovenski Istri, kjer se škoda ocenjuje na skoraj 100 odstotkov.
“Nas je pozeba doletela praktično na celotnem Primorskem. Najbolj so prizadete zgodnje cvetoče sadne vrste, breskve, nektarine, marelice, morda tudi kaki, ki je v fazi odganjanja. Škoda se bo pokazala tudi v vrtnarstvu, kjer so bile v rastlinjakih posajene zgodnje plodovke, bučke,” je za MMC RTV SLO dejal Vasja Juretič.
Škoda v vinogradništvu in vrtnarstvu
Poleg sadovjakov je pozeba prizanesla tudi špargljem, ki so bili tik pred odganjanjem. Vinogradniki se bojijo, da bo prizadeta tudi vinska trta, zlasti zgodnje sorte na priobalnih legah. Juretič je dodal, da so posledice nizkih temperatur primerljive s hudimi pozebami iz preteklih let.
“Šparglji, ki so bili tik pod površjem pred odganjanjem, so tudi prizadeti. Bojimo se, da bo škoda tudi v vinogradništvu, določene zgodnje sorte vinske trte na zgodnjih legah v priobalnem pasu … tam se bo škoda pokazala v naslednjih dneh,” je še dodal.
Stanje v Posavju in pišečke marelice
Podobne težave so doletele tudi Posavje, kjer so cvetovi marelic zmrznili zaradi nenavadno nizkih nočnih temperatur, ki so se spustile do pet stopinj pod ničlo. Marelice v Posavju so znane po svoji krhkosti, kar jih naredi izjemno ranljive za pozebe. Marko Krošelj iz sadjarstva Darsad je opisal, kako so se trudili zaščititi svoje nasade z ogrevanjem na plin, kar pa ni zadostovalo.
“Že dve noči zaporedoma se trudimo z ogrevanjem na plin, da bi rešili mali predelek marelic, da bi vsaj prvo leto ali kako leto imeli,” je pojasnil Krošelj.
Dolgoročne posledice podnebnih sprememb
Podnebne spremembe igrajo ključno vlogo pri vse pogostejših in intenzivnejših pozebah v regiji. Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, opozarja, da se prave poškodbe običajno pokažejo šele teden dni po nizkih temperaturah, kar pomeni, da je škoda lahko še večja, kot se zdi na prvi pogled.
“Prave poškodbe se po navadi kažejo v enem tednu po tistih prvih nizkih temperaturah. V lanskem letu smo mislili, da sploh nimamo takih poškodb, pa je pravzaprav v enem mesecu odpadla vsa marelica,” je pojasnila Brence.
Roman Matjašič iz občine Brežice je dodal, da so se zaradi podnebnih sprememb večji proizvajalci umaknili, kar je povzročilo, da so ostale le manjše parcele.
“So to le manjše parcele, bolj ohišnice, tako da neke resne proizvodnje trenutno ni. To pa je prav zaradi tega, ker je marelica občutljiva na nizke temperature,” je dejal Matjašič.
Prizadeti nasadi so še enkrat več poudarili ranljivost kmetijstva na podnebne spremembe, kar bi lahko ogrozilo prihodnjo pridelavo in oskrbo s sadjem v državi.
Huda pozeba je znova pokazala krhkost sadjarskega sektorja v Sloveniji, ki se mora soočiti s posledicami podnebnih sprememb. Kako se bo situacija razvijala naprej, bo pokazal čas, vendar so izgube že zdaj katastrofalne.
Spletno uredništvo Naša Primorska
