Ohranitev zgodovinskih imen na Primorskem
Na območju Primorske se vse bolj izraža želja po ohranjanju zgodovinske in kulturne identitete. Ena izmed takšnih pobud je trenutna razprava o preimenovanju kraja Lucija, ki se nahaja v piranski občini, nazaj v svoje prvotno zgodovinsko ime – Sveta Lucija. To ime se je uporabljalo vse do sredine 20. stoletja. Med županovanjem Đenia Zadkovića je javnomnenjska anketa pokazala, da prebivalci podpirajo idejo preimenovanja, kar je sprožilo razprave o morebitnem posvetovalnem referendumu.
Italijanska različica imena
Podžupan občine Piran, Christian Poletti, je na nedavnem srečanju italijanske skupnosti ‘Giuseppe Tartini’ razkril, da občina obnavlja postopek vračanja starodavnega imena, vendar le v italijanski obliki – Santa Lucia. Podžupan je pojasnil, da so že poslali prošnjo Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) in komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Republike Slovenije, da preverijo primernost in skladnost imena.
Podžupan Poletti je za Radio Capodistria izpostavil željo, da bi občina prebivalcem pomagala pri pokrivanju stroškov menjave osebnih dokumentov, kar bi lahko pomenilo, da bi zamenjavo omogočili ob izteku veljavnosti dokumentov, namesto v zakonsko določenih 30 dneh.
Slovenski jezik v italijanskih lokalih
Na drugi strani meje, v Italiji, se odvijajo pobude za večjo prisotnost slovenskega jezika v javnem življenju. Lokali na Tržaškem, Goriškem in Videmskem bodo označeni, da poslujejo tudi v slovenskem jeziku. Ta projekt, znan kot “PosluJEMO (tudi) v slovenščini”, vodi Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) iz Trsta.
Nosilec projekta, direktor inštituta Devan Jagodic, je pojasnil, da projekt spodbuja uporabo slovenskega jezika v gostinstvu in storitvenih dejavnostih. V pilotni projekt je trenutno vključenih 20 gostinskih lokalov in podjetij, ki so prejeli pomoč pri prevodih jedilnikov in opozorilnih znakov. Projekt je že vzbudil zanimanje med slovenskimi in italijanskimi gostinci, ki slovenskega jezika morda ne obvladajo, vendar želijo sodelovati.
Projekt je pomemben korak k ohranjanju slovenskega jezika v Furlaniji – Julijski krajini in bi se lahko v prihodnosti še razširil.
Spletno uredništvo
