V švicarskih Alpah je sredini dan zaznamoval uničujoč dogodek, ko je v vasico Blatten v dolini Lötschental v kantonu Valais prihrumela gmota ledu, blata in skal, ki je pokopala večji del naselja. Približno 300 prebivalcev je bilo že deset dni pred tem evakuiranih, vendar nevarnost še ni izginila, saj območju zdaj grozi poplavni val.
Plaz uničil skoraj celotno vas
V sredo popoldne se je na ledeniku Birch sprožil plaz, ki je zasul večji del vasi Blatten. Po ocenah pristojnih organov, ki jih je povzela švicarska nacionalna radiotelevizija SRF, je v dolino prihrumelo več milijonov kubičnih metrov materiala. Posnetki z droni razkrivajo, da blato in zemlja skoraj v celoti prekrivata jugozahodni del vasi, veliko hiš je uničenih, plaz pa je zasul kar 90 % vasi.
“Izgubili smo svojo vas. Vas je pod ruševinami. Obnovili jo bomo,” je dejal župan Matthias Bellwald.
Tiskovni predstavnik lokalnih oblasti, Matthias Ebener, je potrdil, da je v dolino prihrumela ogromna količina materiala in da pogrešajo 65-letnega moškega, o katerem na novinarski konferenci niso razkrili več informacij.
BREAKING: Massive Glacier Collapse in Blatten, Valais (Switzerland) – May 28, 2025
Over 3.5 million m³ of ice, rock, and snow collapsed from the Birch Glacier, putting 9 million tons of pressure on the glacier.
The entire village of Blatten (approx. 300 people) was evacuated in… pic.twitter.com/ntmV35GL8o
— Weather Monitor (@WeatherMonitors) May 28, 2025
Nova grožnja: poplavni val
Plazovina, ki zdaj deluje kot jez, je ustvarila jezero, ki ga polni lokalna reka. Če bi jez popustil, bi to lahko ogrozilo nižje ležeče vasi. Geolog Flavio Anselmetti z Univerze v Bernu opozarja, da je gmota kamenja in ledu ustvarila visok jez, za katerim se dviga reka Lonza. Če bi se reka prebila čez jez, bi to sprožilo močne poplavne valove, ki bi ogrozili nižje ležeče vasi.
“Najhuje bi bilo, če bi se voda nabrala do vrha jezu iz zemeljskega plazu,” je pojasnil Anselmetti.
Podnebne spremembe in vplivi na ledenike
Ledeniki v Alpah se že leta krčijo zaradi podnebnih sprememb. V letih 2022 in 2023 so se švicarski ledeniki stalili za deset odstotkov svoje prostornine, kolikor so izgubili med letoma 1960 in 1990. Klimatolog Christian Huggel z Univerze v Zürichu je poudaril, da je za plaz najverjetneje vsaj delno krivo segrevanje ozračja, ki vpliva na permafrost in stabilnost skalovja.
“Višje temperature močno vplivajo na permafrost, kar lahko povzroči plazove,” je dejal Huggel.
Plazu takšnih razsežnosti na območju švicarskih Alp niso zabeležili v tem ali preteklem stoletju, kar dodatno poudarja resnost dogodka.
Dogodek v Blattenu je opozorilo na nevarnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in na potrebo po pripravljenosti na takšne naravne nesreče. Sledite našim novicam za nadaljnje informacije in posodobitve.
Spletno uredništvo Naša Primorska
