Poslanka Svobode, Tamara Kozlovič, je prva podpisana pod pobudo za preimenovanje obalno-kraške statistične regije v istrsko-kraško regijo. Poudarja, da ne gre le za formalno spremembo imena, temveč za priznanje edinstvene kulturne dediščine in naravne lepote kraja. Pobuda je podprta z Elaboratom o poimenovanju, ki ga je pripravil Inštitut za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper.
Predlagano preimenovanje temelji na šestih ključnih argumentih, ki jih podpira širok nabor strokovnjakov in lokalnih prebivalcev.
Ime Istra ima globoke zgodovinske korenine, ki so prepoznane med prebivalci istrskih občin. Geografija in kultura regije, ki vključuje Slovensko Istro in njen kraški del, sta bolje zajeti z imenom Istrsko-kraška regija.
Družbena identiteta in pripadnost
Raziskave kažejo, da prebivalci bolj sprejemajo ime Slovenska Istra kot simbol njihove identitete. Ime Istra bi prispevalo k večji povezanosti prebivalcev z regijo.
Elaborat razkriva, da so izrazi Slovenska Istra in Istra pogosto uporabljeni v uradnih, turističnih in znanstvenih besedilih, kar potrjuje regionalno identiteto in prepoznavnost v turizmu.
Primeri, kot je vinorodni okoliš Slovenska Istra, kažejo, da uporaba tega imena že dolgo utrjuje regijsko identiteto. Preimenovanje bi zagotovilo usklajenost med uradnim in družbenim poimenovanjem.
Območje zajema značilnosti Slovenske Istre in Krasa, kar bi preimenovanje ustrezneje zajelo. Ime Istrsko-kraška regija bi povečalo prepoznavnost regije tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Slovenija ima priložnost sporočiti Eurostatu in Evropski komisiji preimenovanje do 31. marca letos, kar bi formaliziralo regionalno identiteto.
Pogledi strokovnjakov in javnosti
Vodja poslanske skupine Levica, dr. Matej Tašner Vatovec, dodaja, da je Istra pojem medkulturnosti in sobivanja. Tudi drugi ugledni podporniki, kot so direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Pišot, in predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije, red. prof. dr. Vesna Mikolič, poudarjajo pomen preimenovanja za boljšo identifikacijo prebivalstva z regijo.
Prof. dr. Rado Pišot: “Poimenovanje nekega prostora je proces, ki mu daje pomen, vsebino in smisel, obenem pa se njegovi prebivalci s tem prostorom identificirajo.”
Podobno mnenje deli tudi predsednik Italijanske Unije, Maurizio Tremul, ki vidi v preimenovanju priznanje večkulturnosti regije.
Preimenovanje obalno-kraške regije v istrsko-kraško regijo je več kot le formalnost. Gre za priznanje zgodovinske, kulturne in geografske identitete, ki povezuje prebivalce in krepi njihovo pripadnost regiji. Pobuda ima široko podporo tako med strokovnjaki kot tudi v lokalni skupnosti, kar nakazuje na pomen te spremembe za prihodnost regije.
Spletno uredništvo Naša Primorska