Leto 2025 prinaša zaskrbljujoče podatke o cenah hrane. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so se cene hrane v zadnjih desetih letih zvišale za približno 44,3 %. Ključni razlogi za to segajo od podražitve svežega sadja, ki se je podražilo za 106,5 %, do povišanja cen oljčnega olja, krompirja in masla. Kljub temu, da so se plače v tem obdobju prav tako dvignile, si danes povprečen Slovenec lahko privošči 111 kilogramov manj kruha kot pred desetletjem, torej le 438 kilogramov, medtem ko je bilo leta 2015 to število 549 kilogramov.
Skrčflacija, trend, ki se je v zadnjih letih okrepil, pomeni, da proizvajalci dvigujejo cene in hkrati zmanjšujejo količino izdelkov. Ta praksa je vse bolj razširjena in potrošniki jo že občutimo. Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije meni, da so odgovori proizvajalcev na vprašanja o skrčflaciji pogosto nezadovoljivi, saj se dvig cen pogosto ne ujema z inflacijskimi stopnjami.
Primerjava z Nemčijo
V primerjavi z Nemčijo so slovenske cene hrane višje kljub nižjim povprečnim plačam. Nemški mesečni zaslužek znaša okoli 4600 evrov bruto, kar je več kot 2000 evrov več kot v Sloveniji. Daniela Zver, ki živi v Münchnu, opaža, da so meso in zelenjava tam dražji, medtem ko so osebni izdelki, kot so šamponi in kreme, bistveno cenejši. Poleg tega so v Nemčiji pogosto na voljo akcije za posamezne izdelke, medtem ko popusti na celoten nakup niso običajni.
Vplivi na slovenski trg
Po mnenju dr. Andreja Udovča, agrarnega ekonomista, in Boruta Florjančiča, predsednika zadružne zveze, so razlike v cenah posledica velikosti trga in konkurence med trgovci. Manjši trgi, kot je slovenski, so običajno dražji. Poleg tega je zadolževanje nekaterih trgovcev prispevalo k višjim cenam, saj to breme pogosto nosijo potrošniki in dobavitelji. Mariča Lah, predsednica trgovinske zbornice, dodaja, da ima Slovenija višji davek na dodano vrednost na hrano v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami, kar dodatno vpliva na končne cene.
Kljub rasti plač je moč kupne sposobnosti slovenskih potrošnikov občutno upadla, kar je posledica ne le podražitev, temveč tudi skrčflacije. Potrošniki so pozvani, naj primerjajo cene izdelkov na enoto in ne ostanejo zvesti enemu trgovcu.
Spletno uredništvo
