V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so zaposleni v urgentnem centru izpostavili kritično stanje urgentne medicine v Sloveniji. Na današnji novinarski konferenci so opozorili, da je sistem nevzdržen, kar povzroča težave tako zaposlenim kot pacientom. Zaposleni pozivajo k takojšnjim ukrepom za izboljšanje razmer.
Andrej Hohnec, namestnik predstojnika mariborskega urgentnega centra, je izpostavil, da je urgentna medicina v Sloveniji “klinično mrtva”. Pomanjkanje kadra predstavlja eno največjih težav, kar vodi v preobremenjenost obstoječih ekip in zmanjšuje zanimanje za to področje.
“V Sloveniji deluje okoli 200 specialistov in specializantov urgentne medicine, vendar le četrtina deluje v urgentnih centrih. Polno zaposlenih specialistov je okoli 30, večina v Mariboru,” je pojasnil Hohnec.
Težave se pojavljajo tudi zaradi nepretočnosti sistema, kar podaljšuje čas, ki ga bolniki preživijo v urgentnih centrih. Hohnec krivi dosedanjo zdravstveno politiko in vodstva javnih zdravstvenih zavodov za pomanjkanje ukrepov, ki bi spodbudili izbiro te specialnosti.
Potrebni ukrepi in odgovornost države
Gregor Prosen, predstojnik urgentnega centra, je izpostavil potrebo po odločitvi države, ali želi imeti sistem nujne medicinske pomoči. Kljub številnim težavam se zaposleni trudijo čim bolje oskrbeti paciente.
“Upamo, da pacienti razumejo, da najboljše ne pomeni najhitreje,” je dejal Prosen, poudarjajoč, da so zaposleni pogosto soočeni z nasiljem.
Predlog zakona, ki bi izboljšal varnostne razmere, je bil zavrnjen, kar je razočaralo zaposlene. Varnostna situacija se poslabšuje, čeprav so v zadnjem času izboljšali zaščito pred fizičnimi napadi, a verbalno nasilje ostaja problem.
Izkušnje in izzivi zaposlitve v urgentni medicini
V mariborskem urgentnem centru letno oskrbijo okoli 125.000 pacientov, od katerih dve tretjini nista življenjsko ogroženi. Prosen razume, da bolniki prihajajo, ker nimajo druge možnosti.
Metin Omerović, specialist v urgentnem centru, meni, da je delo zahtevno, a hkrati izpolnjujoče. Izpostavil je raznolikost in širok obseg dela kot prednosti specializacije.
“Imamo privilegij pomagati ljudem v največji stiski, kar je resnično dobra plat človeštva,” je dodal Omerović.
Urgentna medicina v Sloveniji je na razpotju. Zaposleni v UKC Maribor opozarjajo, da so ukrepi za izboljšanje sistema nujni, če naj bi ta veja medicine preživela. Brez njih se bodo razmere še poslabšale, kar bo imelo posledice tako za zaposlene kot za paciente.
Spletno uredništvo Naša Primorska
