Če bo Slovenija zgradila drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, se bo eden največjih logističnih podvigov projekta začel prav na Primorskem. GEN energija je dobila rezultate študije transporta velikih in težkih komponent za JEK 2, kot najprimernejša možnost pa se je pokazal prihod opreme skozi Luko Koper in nadaljevanje poti po glavnih in regionalnih cestah proti Krškemu.
Pred dokončno izbiro trase bo treba preveriti še infrastrukturo, saj pri tako velikih komponentah običajna vožnja s tovornjakom ne pride v poštev.
Pot do JEK 2 naj bi se začela v Kopru
Pri projektu nove jedrske elektrarne največ pozornosti običajno pritegnejo moč elektrarne, cena projekta, dobavitelj in vprašanje, ali bo JEK 2 sploh zgrajen. Toda pred investitorjem je še cela vrsta precej bolj praktičnih problemov.
Eden od njih je, kako ogromne in izjemno težke sestavne dele bodoče jedrske elektrarne sploh pripeljati do Krškega.
GEN energija je zato naročila posebno študijo transporta opreme. Rezultati so zdaj znani, med obravnavanimi možnostmi pa se je kot najprimernejša pokazala cestna povezava iz Luke Koper do Krškega po glavnih in regionalnih cestah.
To pomeni, da bi prav koprsko pristanišče lahko postalo vstopna točka za nekatere najpomembnejše komponente enega največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini Slovenije.
Zakaj prav Luka Koper?
Velike komponente jedrskih elektrarn predstavljajo poseben logistični problem. Nekaterih zaradi dimenzij in mase ni mogoče preprosto naložiti na običajen tovornjak in jih po avtocesti odpeljati do gradbišča.
Prav zato je treba že precej pred začetkom gradnje vedeti, po kateri poti bo mogoče takšne tovore prepeljati in katere dele infrastrukture bo treba morebiti prilagoditi.
Študija GEN energije je preverjala različne možnosti transporta, med njimi kombinacije cestnega, železniškega in rečnega prometa. Kot najboljša se je po objavljenih rezultatih pokazala možnost, pri kateri bi oprema v Slovenijo prispela skozi Luko Koper, od tam pa bi jo proti Krškemu prevažali po cestah.
Toda to ne pomeni, da je že določena dokončna pot posameznega tovora.
Ne nujno po avtocesti
Posebej zanimiva ugotovitev je, da študija kot rešitev ne izpostavlja preprosto primorske avtoceste, ampak glavne in regionalne ceste.
Razlog je v omejitvah, ki jih predstavljajo posamezni objekti na cestnem omrežju. Pri izrednih prevozih niso pomembni samo širina in dolžina tovora, ampak tudi njegova višina, skupna masa ter obremenitev posameznih osi.
Na poti so mostovi, viadukti, nadvozi, predori, krožišča, prometna signalizacija, električni vodi in drugi objekti, ki lahko pri običajnem prometu ne predstavljajo nikakršne ovire, pri prevozu izjemno velike komponente pa postanejo odločilni.
Prometnoinformacijski center pojasnjuje, da za izredni prevoz šteje prevoz z vozilom ali skupino vozil, ki skupaj z nedeljivim tovorom presega dovoljene mere, maso ali osne obremenitve. Za takšen prevoz je potrebno posebno dovoljenje, v katerem se določijo tudi pogoji izvedbe.
Traso bodo morali pregledati do podrobnosti
Pred dejanskimi prevozi bi bilo zato treba podrobno preveriti celotno pot od Kopra do Krškega.
Pri takšnih logističnih operacijah je treba ugotoviti nosilnost mostov in drugih objektov, preveriti višinske in širinske omejitve ter določiti mesta, kjer bi bile potrebne začasne ali trajnejše prilagoditve infrastrukture.
V določenih primerih lahko izredni prevozi zahtevajo tudi odstranjevanje prometnih znakov, začasne zapore cest, spremembe prometnega režima ali posebna spremljevalna vozila.
Slovenska pravila določajo, da se izredni prevoz opravlja na podlagi dovoljenja, s katerim se zaradi varnosti udeležencev, zaščite cestne infrastrukture in zagotavljanja pretočnosti določijo posebni pogoji izvedbe. Za določene izredne prevoze so potrebna tudi spremljevalna vozila.
Pri opremi za JEK 2 bo zahtevnost posameznega transporta seveda odvisna od tega, katere komponente in katerega dobavitelja bo Slovenija na koncu izbrala.
Železnica se ni pokazala kot najboljša možnost
Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da bi bilo tako velike tovore najlažje iz Kopra proti notranjosti države prepeljati po železnici.
Toda rezultati študije so po poročanju Primorskih novic pokazali drugače. Med analiziranimi možnostmi se je kot najprimernejša izkazala cestna različica po glavnih in regionalnih cestah.
Pri izrednih tovorih namreč ni odločilna samo razdalja. Pomembne so dovoljene obremenitve, radiji ovinkov, nakloni, predori, mostovi in možnost manipulacije z izjemno dolgimi ali širokimi komponentami.
Podobne omejitve veljajo tudi za železniško infrastrukturo.
Zato je izbira transportne poti samostojen del priprav na tako velik projekt in ne podrobnost, ki bi jo lahko reševali šele ob začetku gradnje.
Primorska bi postala začetek logistične verige
Za Primorsko je rezultat študije pomemben predvsem zato, ker bi Luka Koper postala začetna točka kopenskega dela transporta.
To pa pomeni, da vprašanje JEK 2 za Primorsko ne bi bilo več zgolj nacionalna energetska zgodba. Morebitna gradnja bi se vsaj v logističnem delu neposredno dotaknila tudi tega dela države.
Pred dejanskimi prevozi bi morali pristojni določiti natančne trase in prometne režime. Pri posebej zahtevnih izrednih prevozih je mogoče pričakovati tudi začasne omejitve prometa, vendar v tej fazi projekta še ni mogoče določiti, kje in v kakšnem obsegu bi bile potrebne.
Prav tako še ni mogoče trditi, skozi katera primorska naselja bi potovali posamezni tovori.
JEK 2 dobiva vse bolj konkretne obrise
Transportna študija je le eden od dokumentov, ki nastajajo v okviru priprav na morebitno gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne.
Aktivnosti so se letos okrepile po februarski odločitvi vlade o začetku priprave državnega prostorskega načrta za JEK 2. GEN energija hkrati nadaljuje postopke, povezane z umeščanjem objekta v prostor in izbiro tehnologije oziroma potencialnega dobavitelja.
Ob transportni študiji so predstavili tudi rezultate analize možnih načinov hlajenja elektrarne. Kot najprimernejša rešitev se je pokazal hladilni stolp na naravni vlek, ki bi bil visok skoraj 200 metrov.
Gre za dve na videz tehnični vprašanji, ki pa kažeta, kako obsežne bodo priprave, če bo projekt dobil dokončno zeleno luč.
Od koprskega pristanišča do Krškega
Do trenutka, ko bi iz Luke Koper proti Krškemu dejansko krenili prvi velikanski tovori za novo jedrsko elektrarno, je še daleč. Pred Slovenijo so ključne odločitve o samem projektu, tehnologiji in dobavitelju, šele nato bo mogoče dokončno določiti tudi dimenzije posameznih komponent in njihove transportne zahteve.
Toda ena pomembna logistična usmeritev je zdaj na mizi: če bo JEK 2 zgrajen po trenutno proučevanem konceptu, naj bi pomemben del njegove opreme v Slovenijo prišel skozi Luko Koper. Od tam naj bi velikanske komponente pot nadaljevale po glavnih in regionalnih cestah vse do Krškega.
Za Primorsko bo zato naslednji pomemben podatek natančna trasa. Šele ta bo pokazala, katere ceste bodo morale prenesti izredne tovore, kje bodo potrebne prilagoditve in skozi katere kraje bo potekala ena največjih logističnih operacij, povezanih s projektom JEK 2.
Spletno uredništvo Naša Primorska
