Čebele, čeprav majhne, igrajo nepogrešljivo vlogo v našem ekosistemu. S prenosom nektarja in cvetnega prahu s cveta na cvet zagotavljajo opraševanje večine cvetočih rastlin. Oprašene poljščine medonosnih in divjih čebel predstavljajo tretjino naše prehranske oskrbe. “Najvažnejša vloga čebel je seveda v tem, da oprašujejo rastline, cvetove, da skrbijo za nadaljevanje življenja, da imajo drevesa in zelenjava ustrezne sadeže,” je pojasnil čebelar Gorazd Trušnovec.
Med, ki ga čebele pridelujejo, ni edini razlog za skrb ob njihovem izginotju.
“Sadje bi postalo zelo dragoceno. Določene vrste zelenjave bi izginile, sadje bi imelo manj vitaminov, manj sočnosti, dovzetnejše bi bilo za škodljivce. Pridelek bi bil bolj siromašen in skromen ali pa ga sploh ne bi bilo,” je poudaril Trušnovec.
Čebelarstvo skozi zgodovino
Odnos med človekom in čebelami sega v daljno preteklost. Čebelarjenje se je pojavilo po tem, ko so se prva ljudstva ustalila in začela kmetovati. Arheologi so v Severni Afriki našli lončene panje, stare okoli 9000 let. Skozi stoletja so ljudstva s čebelami spletla simbiotičen odnos, ki je postal del kulture in umetnosti mnogih družb, tudi slovenske.
Soodvisnost in ogroženost čebel
A ta simbioza je privedla do odvisnosti medonosnih čebel od človeka. “Z globalizacijo je čebela v zadnjih 50 letih dobila številne bolezni in parazite,” pravi Trušnovec. Kmetijstvo, ki je spodbudilo razvoj čebelarstva, danes ogroža preživetje čebel zaradi intenzivne kmetijske pridelave in prekomerne uporabe insekticidov in pesticidov.
“Če čebele postaviš v kmetijsko okolje z monokulturami, je to zanje ‘zelena puščava’. Nimajo kaj jesti in lahko pride hitro do stradanja,” dodaja čebelar.
Ohranjanje čebel v mestih
Ključ za preživetje čebel sta ekološko kmetijstvo in čebelarstvo. Društvo Urbani čebelar, ki ga vodi Trušnovec, skuša ozaveščati o pomenu skrbi za okolje. V mestih, kot je Ljubljana, čebele pogosto bolje uspevajo zaradi večje raznolikosti rastlin in manjše uporabe pesticidov.
Čeprav so se na začetku srečevali s predsodki, da je mestni med neužiten, so dokazali, da je zaradi pestrega nabora rastlin in manjše uporabe pesticidov kakovosten in zdrav. Po analizi laboratorijev so čebelji pridelki v Ljubljani brezhibni.
Mestno čebelarstvo v Ljubljani
Mestno čebelarstvo ni novost; panje so imeli v Ljubljani postavljene že pred mnogimi leti. Danes znotraj ljubljanske obvoznice stoji okoli 800 panjev na več kot 130 lokacijah, pogosto na strehah stavb.
“V povprečju imamo 10 do 12 panjev na kvadratni kilometer znotraj obvoznice,” pravi Trušnovec.
Novi roji čebel se pojavljajo vsako leto, čebelja družina pa je nato umaknjena z izpostavljenih mest, najprej gre za nekaj časa v karanteno, nato pa dobi prostor v novem panju.
Pomagajmo čebelam z medovitimi vrtovi
Trušnovec opozarja, da je lahko čebel v mestih tudi preveč, kar vodi do prevelike konkurence in širjenja bolezni. Svetuje, da se raje postavijo hoteli za divje opraševalce ali zasadijo medoviti vrtovi.
Prisotnost čebel v mestu je opomnik o skrbi za zdravo okolje.
“Če bi bilo okolje zastrupljeno, čebele ne bi prosperirale,”
poudarja. Negativne spremembe, kot so klimatske spremembe, vplivajo na pridelavo medu, kar je opazil tudi Trušnovec.
Čebele so občutljive živali, ki delajo za skupnost in preživetje celotne družine. “Vsaka posameznica prispeva po svojih močeh,” zaključuje Trušnovec.
Pomen trajnostne pridelave hrane
Projekt “Zeleni petek” opozarja na pomen trajnostne pridelave hrane. Pretirana uporaba pesticidov in drugih kemikalij prinaša negativne posledice, katerih ceno bodo plačale prihodnje generacije. Trajnostna hrana mora zadostiti človekovim potrebam in čim manj vplivati na okolje.
Spletno uredništvo Naša Primorska
