V sodnem procesu, ki je razkril kršenje delavskih pravic, sta Rozana in Tim Šuštar prejela pogojni kazni zaradi dejanj, povezanih z izkoriščanjem delavcev. Sodišče v tej zadevi je Rozano Šuštar obsodilo na eno leto in osem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let, skupaj z denarno kaznijo v višini 3000 evrov.
Tim Šuštar, ki je bil vpleten v pomoč pri teh kaznivih dejanjih, je prejel šest mesecev pogojne kazni z enoletno preizkusno dobo in 1000 evrov denarne kazni. Kaznovano je bilo tudi podjetje Marinblu, ki mora plačati 10.000 evrov. Sodišče je tako potrdilo sporazum, ki ga je pripravila državna tožilka Tamara Pahor.
Ozadje in obtožbe
Obtožena sta bila med letoma 2019 in 2022 zaradi kršenja temeljnih delavskih pravic in ponarejanja poslovnih listin. Delavcem niso bili plačani dodatki za nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih, prav tako jim ni bila omogočena pravica do počitka. Vodstvo je vpisovalo lažne podatke o delovnih urah za 22 zaposlenih, kar je privedlo do dolgotrajnega delovnega časa, ki je pri nekaterih presegalo 56 ur tedensko. Trije delavci so že vložili premoženjskopravne zahtevke zaradi posledic, kot so zmrznjene roke in neizplačano delo.
Sodni proces in priznanje krivde
Sodni proces se je zaključil po zapletu 11. junija, ko je bil zaradi procesne napake sporazum najprej zavrnjen. Ob podpisu namreč ni bil prisoten odvetnik podjetja Marinblu, kar je zahtevalo preložitev obravnave. Sodnica Barbara Franca je danes pravno veljaven dokument potrdila, kar je pomenilo velik preobrat v zadevi. Rozana in Tim Šuštar sta namreč prej očitke zavračala, Rozana pa je trdila, da v desetih letih podjetje ni prejelo nobene pritožbe delavcev. Prav tako sta sprva ignorirala sodne pozive, kar je privedlo do grožnje s prisilno privedbo.
Izjava Rozane Šuštar
Po izreku sodbe se je Rozana Šuštar obrnila na medije in pojasnila razloge za priznanje krivde. Izogibanje dolgotrajnim in dragim sodnim postopkom je bil eden izmed glavnih motivov, saj želi svojo energijo usmeriti v poslovanje. Po njenem mnenju ni oškodovala zaposlenih, temveč jim je denar izplačevala na nepravi način, saj so bila izplačila izvedena v bruto zneskih preko potnih nalogov, kar naj bi potrdila tudi finančna uprava. Krivdo za nepravilnosti je pripisala podrejenim, saj jih ni mogla nadzirati ves čas.
Če so dobili bruto izplačila za vse te nadure, nočno delo in praznike, bi jih morala po novem zakonu o dohodnini izplačati v neto zneskih. To pomeni, da bi morala jaz posebej plačati še prispevke, davke in razne druge dodatke. Ker so bili izplačani v bruto znesku, oni niso plačali nič. Storila sem kaznivo dejanje, ker je bilo izplačano na nepravi način.
Afera Marinblu in njene posledice
Afera Marinblu je izbruhnila junija 2022, ko so predstavniki Delavske svetovalnice razkrili, da so v podjetjih Marinblu in Selea delavci, predvsem indijskega porekla, delali v skoraj suženjskih pogojih. Podjetje Selea je medtem že izbrisano iz poslovnega registra. Rozana Šuštar je zanikala izkoriščanje tujih delavcev, a se je opravičila tistim, ki so se počutili izkoriščane in oškodovane.
Spletno uredništvo Naša Primorska
