V dramatičnem političnem razvoju je predsedstvo Bosne in Hercegovine uradno pozvalo misijo Eufor, da pomaga pri prijetju predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Poziv je bil naslovljen na Euforjeve sile, nameščene v BiH, s prošnjo, da podprejo lokalne policijske agencije pri izvedbi odločitev pravosodnih organov v državi. Člana predsedstva Denis Bećirović in Željko Komšić sta podprla poziv, medtem ko je srbska članica Željka Cvijanović izrazila nasprotovanje.
Sklep predsedstva BiH je bil poslan poveljniku Eufor sil v BiH, kar je po poročanju sarajevskega portala Klix.ba prvi uradni poziv institucij BiH na Eufor. Nasprotovanje Cvijanovićjeve temelji na njenem stališču, da gre za vprašanje zunanje politike, za kar je potrebno soglasje vseh treh članov predsedstva. Kadar ni soglasja, se glasuje ponovno, če pa ni zadoščeno, lahko nesoglasni član sproži vprašanje vitalnega nacionalnega interesa, o čemer nato odloča parlament.
Dodik v središču obsežne preiskave
Tožilstvo BiH je sprožilo preiskavo proti Miloradu Dodiku, predsedniku vlade Republike Srbske Radovanu Viškoviću in predsedniku narodne skupščine Nenadu Stevandiću zaradi suma napada na ustavni red. Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je bilo za vse tri izdano nalog za privedbo. Vse policijske agencije, vključno z državno mejno policijo, morajo sodelovati pri ukrepih, da preprečijo morebitne poskuse prehoda državne meje.
Kljub pravnim zapletom je Dodik nedavno obiskal Srbijo, Izrael in Moskvo, kjer ga je sprejel ruski predsednik Vladimir Putin. Srbija je na mednarodno tiralico za Dodikom poslala ugovor Interpolu. Bećirović in Komšić se še nista uradno odzvala na izjave Cvijanovićjeve, neuradno pa menita, da ne gre za zunanjo politiko.
Kriza v središču pozornosti
Politična in pravosodna kriza v BiH se je poglobila po februarski obsodbi Dodika na leto dni zapora in šest let prepovedi političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Po obsodbi so oblasti v Republiki Srbski sprejele več ustavno spornih zakonov, kar je dodatno zaostrilo situacijo.
Dodikova situacija odpira vprašanja o stabilnosti v regiji in vplivu mednarodne skupnosti na notranje zadeve BiH. Kako se bo situacija razpletla, ostaja v središču pozornosti tako domače kot mednarodne javnosti.
Ta razvoj dogodkov označuje eno največjih povojnih političnih in pravosodnih kriz v državi. Kako bo ta situacija vplivala na prihodnje politične odnose in stabilnost v regiji, bo odvisno od nadaljnjih korakov institucij BiH in mednarodne skupnosti.
Spletno uredništvo Naša Primorska
