Prenova zdravstvenega sistema: korak v prihodnost

heliport sb izola heliport sb izola
Splošna bolnica Izola

Velike spremembe v zdravstvu! Nova zakonodaja jasno ločuje javno in zasebno zdravstvo ter prinaša boljši sistem za paciente in zdravstvene delavce. Cilj? Večja pravičnost, boljša učinkovitost in konec konfliktov interesov!

Spodbujanje dela v javnih zavodih

Novela določa jasna pravila za prehajanje zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo. Zdravstvene delavce spodbuja, da več delajo v javnih zavodih, kar bo prispevalo k večji stabilnosti javnega zdravstvenega sistema. Predlog novele omogoča sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi za izvajanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov kot so Svit, Dora in Zora ter drugih posebnih programov, ki jih določi minister za zdravje. Te pogodbe bodo davčno razbremenjene, kar je pomemben korak k privlačnejšim delovnim pogojem za zdravstvene delavce.

Soglasje za delo pri drugih delodajalcih

Zakon določa, da lahko zdravniki dobijo soglasje za delo pri drugem delodajalcu le, če gre za javni zavod ali koncesionarja, ne pa za zasebnike. Kljub omejitvam lahko soglasje dobijo za delo na fakultetah, zdravstveno varstvo na javnih prireditvah, delo v mobilnem paliativnem timu, pri Rdečem križu, Slovenija transplantu, gorski reševalni službi, gasilcih, civilni zaščiti in za neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zavodu.

Sodelovanje z vrhunskimi strokovnjaki

Več znanja, boljše zdravljenje! Javni zavodi bodo lahko zaposlovali vrhunske strokovnjake iz zasebnega sektorja za krajši delovni čas, da bodo uvajali nove metode zdravljenja. Tako bodo pacienti deležni še boljše oskrbe, zdravstveni sistem pa bo bogatejši za dragocene izkušnje in znanje!

Ključni kriterij: merjenje delovne obremenitve

Merjenje dnevne delovne obremenitve bo ključni kriterij za izdajo soglasij za delo drugje, kar bo zagotovilo boljše upravljanje z delovnim časom zdravstvenih delavcev. Dopolnilno delo pri lastnem delodajalcu bo omogočalo opravljanje raziskovalnega, pedagoškega in strokovnega dela, kar bo dodatno prispevalo k razvoju zdravstvene stroke.

Nadzor nad tržno dejavnostjo za stabilnost sistema

Zakon uvaja nadzor nad tržno dejavnostjo, kar je ključen korak za boljšo stabilnost javnega zdravstvenega sistema. V kriznih razmerah se lahko za 12 mesecev določi najvišja dovoljena cena zdravstvenih storitev, ki se opravljajo kot tržna dejavnost. Ta ureditev velja za vse izvajalce, vključno z javnimi zavodi, koncesionarji in zasebniki.

Pravičnejše cene za stabilnejši zdravstveni sistem! 

Zakon uvaja nadzor nad tržno dejavnostjo, da javno zdravstvo ostane dostopno vsem. V kriznih razmerah lahko država za eno leto omeji cene zdravstvenih storitev, ne glede na to, ali jih izvajajo javni zavodi, koncesionarji ali zasebniki. Tako bo sistem bolj stabilen, pacienti pa zaščiteni pred prekomernimi stroški!

Transparentnost pri podeljevanju koncesij

Pravičnejši sistem koncesij za boljše zdravstvo! Nov zakon uvaja strožja pravila za podeljevanje koncesij, da bodo bolje odražale dejanske potrebe prebivalcev. Koncesije bodo trajale do 15 let, nato bo potreben nov razpis, kar bo zagotovilo večjo preglednost in pravičnost pri dodeljevanju.

S to reformo bo zdravstveni sistem bolj stabilen, pravičen in učinkovit. Jasna pravila o prehajanju med javnim in zasebnim sektorjem ter nadzor nad tržnimi dejavnostmi bodo izboljšali pogoje za zdravstvene delavce in poskrbeli za boljšo oskrbo pacientov.

 

Spletno uredništvo

Add a comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja