Protesti v Budimpešti zaradi prepovedi parade ponosa
Več tisoč prebivalcev se je v torek zvečer zbralo v središču Budimpešte, da bi izrazili nasprotovanje novemu zakonu, ki prepoveduje vsakoletno parado ponosa. Demonstranti, opremljeni z madžarskimi in mavričnimi zastavami, so glasno zahtevali spremembe, medtem ko so nosili transparente z napisi “Dovolj je laži” in “Dol z Orbanom! Hočemo demokracijo”. Protesti so odgovor na zakon, ki je bil sprejet sredi marca in po mnenju mnogih krši temeljne pravice LGBTIQ skupnosti. Zakon omogoča policiji uporabo programske opreme za prepoznavanje obrazov in predvideva denarne kazni za udeležence parade.
Omejevanje pravic in protestna gibanja
Madžarski parlament je z nedavno zakonodajo dodatno omejil svobodo LGBTIQ skupnosti. Zakon, ki prepoveduje parado ponosa v Budimpešti, omogoča policiji, da za identifikacijo uporablja sodobne tehnologije, kar po mnenju kritikov spominja na prakse na Kitajskem in v Rusiji. Kritiki zakona opozarjajo, da gre za nadaljnje krčenje človekovih pravic v državi članici EU.
“Protestov ne bo konec, dokler zakon ne bo razveljavljen,”
je poudaril eden od organizatorjev, nepovezani poslanec Akos Hadhazy.
Številne nevladne organizacije v Sloveniji načrtujejo protestni shod pred madžarskim veleposlaništvom v Ljubljani, kjer bodo izrazili solidarnost z madžarsko LGBTIQ skupnostjo.
Reakcije in prihodnji koraki
Organizatorji parade ponosa kljub prepovedi napovedujejo, da bodo 28. junija izvedli že 30. pohod po Budimpešti. Na paradi naj bi sodelovalo tudi več evropskih poslancev, med njimi Marc Angel in Terry Reintke, ki sta znana zagovornika pravic neheteroseksualcev. Evropski parlament bo o tej temi razpravljal tudi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.
Protesti ne potekajo le na Madžarskem; širijo se tudi v druge evropske prestolnice, kjer se ljudje zbirajo v podporo temeljnih pravic. Cilj teh protestov ni le opozarjanje na kršitve, temveč tudi spodbujanje širše družbene razprave o pravicah LGBTIQ skupnosti.
Madžarska se sooča z naraščajočim nezadovoljstvom zaradi zakonodaje, ki omejuje svobodo izražanja in zbiranja. Medtem ko protesti ne popuščajo, se tudi v drugih evropskih državah krepi zavedanje o nujnosti zaščite temeljnih pravic. Ali bo ta pritisk prinesel spremembe, bo pokazal čas.
Spletno uredništvo Naša Primorska
