Ribiška družina Koper je pred kratkim izvedla čistilno akcijo na reki Rižani, glavnem viru pitne vode za slovensko Istro, ki je razkrila nenehno onesnaževanje. Našli so različne odpadke, vključno z embalažo, gradbenim materialom in plastičnimi folijami iz kmetijstva. Ribiči se počutijo nemočne, saj nimajo pooblastil za ukrepanje proti onesnaževalcem, in zato pozivajo k spremembam.
Med čistilno akcijo so ribiči zaznali pogoste primere odlaganja odpadkov ob reki. Miha Bertok iz Ribiške družine Koper je izpostavil, da ljudje pogosto odlagajo ploščice, beton in embalažo na mestih, kjer menijo, da jih nihče ne vidi. Bertok opozarja na pomanjkljiv nadzor in izpostavlja, da ribiški čuvaji nimajo pooblastil za ukrepanje proti onesnaževalcem.
“Na žalost kot ribiški čuvaj ne morem ukrepati, ko naletim na nekoga, ki odmetava odpadke ob reko ali v reko,” je dejal Bertok.
Kadrovske omejitve inšpektorata
Inšpektorat RS za naravne vire in prostor (IRSNVP) je prejel 536 prijav, povezanih s posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih, med katerimi je tudi odlaganje odpadkov. Najpogosteje se ljudje nezakonito znebijo ostankov gradbenega materiala, komunalnih odpadkov in zelenega obreza. Največ prijav prihaja od javnih gospodarskih služb za urejanje voda.
Na IRSNVP opozarjajo, da je v Sloveniji trenutno le deset inšpektorjev za nadzor nad naravo in vodami. Njihovo področje dela vključuje nadzor nad Zakonom o vodah in Zakonom o ohranjanju narave.
“Podpiramo idejo, da bi pooblastila za ukrepanje dobili tudi ribiški čuvaji,” so zapisali na inšpektoratu.
Potencialna rešitev: Ribiški čuvaji
Ob omejenih kadrovskih zmogljivostih inšpektorata se odpira vprašanje, ali bi podelitev pooblastil ribiškim čuvajem lahko pripomogla k boljšemu nadzoru nad onesnaževanjem rek. Takšna pooblastila bi omogočila ribiškim čuvajem, da ukrepajo ob zaznanem onesnaževanju, kar bi lahko znatno prispevalo k ohranjanju čistejšega okolja.
Spletno uredništvo Naša Primorska
