Število prosilcev za pomoč na domu že presega zmogljivosti občin, pričakuje pa se, da bo po začetku izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu število prosilcev še naraslo. Oskrbovalci, ki pomagajo starejšim pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so oblačenje, umivanje, hranjenje in gospodinjska opravila, omogočajo, da starejši ostanejo v domačem okolju. Podatki Inštituta za socialno varstvo kažejo, da je ob koncu leta 2023 takšno pomoč prejemalo približno 9000 uporabnikov, skoraj 2000 ljudi pa je čakalo na te storitve.
Potrebe po tovrstni podpori nenehno rastijo zaradi starajočega se prebivalstva. Vedno več ljudi potrebuje tovrstno podporo, uporabniki pa so vse starejši, kar pomeni, da potrebujejo večji obseg storitev. Aleš Istenič, raziskovalec z Inštituta za socialno varstvo, pojasnjuje, da je v zadnjih desetih letih število ljudi, ki prejemajo pomoč na domu, naraslo za 30 odstotkov. Največ ljudi čaka na pomoč v osrednjeslovenski regiji, najkrajše čakalne vrste pa so na Primorskem, Notranjskem, Dolenjskem in v Posavju.
Pomanjkanje kadra in izgorelost oskrbovalcev
Glavni izziv pri zagotavljanju storitev je pomanjkanje kadra. Socialne oskrbovalke so preobremenjene, kar vodi do pogostih bolniških odsotnosti. Več kot polovica od približno 1200 oskrbovalk je starejših od 50 let, zanimanje mladih za tovrstne poklice pa je majhno. Istenič poudarja, da bi zanimanje za te poklice lahko spodbudili z višjimi plačami, štipendijami in dodatnimi usposabljanji. Pomanjkanje kadra bi lahko omilili tudi s kadrom iz tujine, vendar je treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje.
Raznolike cene storitev
Problem predstavljajo tudi cene, ki se med občinami razlikujejo. Povprečna cena ure storitve ob delavnikih je leta 2023 znašala 6,58 evra. Razlike v ceni za uporabnika so posledica različnih stroškov izvajalcev in subvencij občin. Subvencije občin so se gibale med 50 in 90 odstotki, kar pomembno vpliva na končne stroške za uporabnike. V nekaterih občinah je bila cena storitve med delavnikom nižja od 4 evrov, drugod pa višja od 10 evrov na uro.
Prihodnost dolgotrajne oskrbe
Vzpostavitev dolgotrajne oskrbe bo povečala število uporabnikov, ki bodo storitve lahko prejemali doma. Nove storitve bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Pomembna pomanjkljivost trenutne storitve pomoči na domu je, da ne vključuje storitev za krepitev samostojnosti, kot jih izvajajo fizioterapevti in drugi strokovnjaki. Te storitve bodo vključene v prihajajoči sistem dolgotrajne oskrbe, dodane pa bodo tudi storitve zdravstvene nege. Oseba, uvrščena v 5. kategorijo upravičenosti, bo lahko mesečno prejela 110 ur storitev dolgotrajne oskrbe.
Ne glede na izvedene ukrepe odprave izzivov na področju kadrov v kratkem ni pričakovati. Pričakuje pa se, da bo vzpostavitev dolgotrajne oskrbe izboljšala dostopnost in kakovost teh storitev.
Spletno uredništvo Naša Primorska
