V izjemno nenavadni zgodbi, ki se je začela konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in se vlekla vse do danes, je Majda Peterka, nekdanja sindikalna blagajničarka, obtožena kraje 162.000 evrov iz sklada strojevodij. Dogodki so se odvijali v Ljubljani, kjer je Peterka najprej sodelovala pri stavkah strojevodij, nato pa si prilastila velika finančna sredstva. Kljub priznani krivdi in delnemu vračanju denarja, ostajajo številna vprašanja o tem, kako se je lahko takšno dejanje zgodilo in kaj je povzročilo njeno ravnanje.
Decembra leta 1988, medtem ko so gospodarske razmere v Jugoslaviji vse bolj propadale, so se strojevodje Železniškega gospodarstva odločili za stavko. Ta se je začela 27. decembra in imela jasne zahteve, med drugim tudi odstop predsednika Zveznega izvršnega sveta Branka Mikulića. Med člani stavkovnega odbora je bila tudi Majda Peterka, ki je pozneje postala blagajničarka sindikata.
Izgubljeno zaupanje in posledice
Aprila 2019 je Glavni odbor Sindikata strojevodij Slovenije na izredni seji obravnaval ugotovitev, da je Peterka nepooblaščeno upravljala z denarnimi sredstvi. Odločili so se za njeno razrešitev in kazensko ovadbo. Predsednik sindikata Zlatko Ratej je izpostavil, da je Peterka najprej priznala krajo 70.000 evrov, vendar se je kasneje izkazalo, da je znesek višji, natančno 162.615,73 evra.
Med letoma 2009 in 2019 je Peterka prenakazala sredstva na svoje in moževo ime. Razkritje je prišlo na dan, ko so nekateri strojevodje ob upokojitvi prejeli manj denarja, drugi pa niso mogli dobiti posojil iz Sklada za vzajemno pomoč. Peterka je na predobravnavnem naroku priznala krivdo in začela vračati denar, a zneski njenih nakazil so bili komaj verodostojni.
Sodna odločitev in nadaljnji koraki
Zaradi priznanja krivde in poprejšnje nekaznovanosti se je Peterka s tožilko Anjo Savić dogovorila za milejšo kazen. Sodnik Miha Šubara je potrdil dve leti pogojnega zapora s preizkusno dobo petih let ter vrnitev preostalih 97.454 evrov v treh letih. Kljub temu se je Peterka prek svoje zagovornice pritožila, saj je trdila, da je dolg nižji in se ne strinja z zamudnimi obrestmi.
Pravni zapleti in neizpolnjene obveznosti
Pravna zapletenost primera je sodnika spravila v slabo voljo. Pooblaščenka oškodovanca Branka Zobec Hrastar je izpostavila, da je Peterka še dobro odnesla, saj so zamudne obresti obračunali šele ob vložitvi kazenske ovadbe. Kljub temu bo Peterka morala vrniti skoraj 100.000 evrov, a vprašanje, kje je preostali denar, ostaja neodgovorjeno.
Peterka se sooča s posledicami svojih dejanj, a celotna zgodba odpira številna vprašanja o finančnih nadzorih v sindikatih in zaupanju, ki ga imajo člani do svojih voditeljev.
Spletno uredništvo Naša Primorska
