V Sloveniji se lekarniška dejavnost sooča z resno kadrovsko krizo, zaradi katere so nekatere lekarne že začasno zaprte, medtem ko druge skrajšujejo delovni čas. Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, Darja Potočnik Benčič, je na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani opozorila, da je stanje najbolj kritično v manjših krajih. Pomanjkanje osebja je posledica povečanja števila predpisanih receptov in nezadovoljstva zaposlenih, kar vodi do odhajanja strokovnjakov v druge panoge.
V zadnjih letih se je število predpisanih receptov močno povečalo. Leta 2019 je bilo izdanih 17,7 milijona receptov, lani pa kar 20,3 milijona. Poleg tega približno 55.000 oseb v Sloveniji prejema deset ali več zdravil hkrati, kar je izjemno obremenjujoče za lekarniško osebje. Po ocenah Lekarniške zbornice v Sloveniji primanjkuje 600 magistrov farmacije in 400 farmacevtskih tehnikov.
Posledice pomanjkanja kadra
Glavne posledice pomanjkanja osebja so zmanjšan čas, ki ga farmacevti lahko namenijo pacientom, kar vpliva na kakovost storitev. Farmacevti so preobremenjeni, saj vsak dela za enega in pol zaposlenega. Poleg tega so lekarne pogosto prisiljene improvizirati zaradi pomanjkanja zdravil, kar zahteva dodatno sodelovanje s terapevti in zdravniki.
Reševanje težav z zdravili
Farmacevti pogosto rešujejo težave z medsebojno zamenljivimi zdravili in s pripravo magistralnih zdravil. Potrebni so tudi posveti z zdravniki pri iskanju terapevtskih alternativ. Vse to zahteva čas, ki ni nikjer ovrednoten, kar še dodatno obremenjuje zaposlene.
Odhod zaposlenih in sistemske rešitve
Zaradi težkih delovnih pogojev, preobremenjenosti in nezadovoljstva s plačami, lekarniški strokovnjaki vse pogosteje zapuščajo svoje delovno okolje. Lekarniška zbornica zato predlaga sistemske ukrepe, ki vključujejo priznanje in financiranje ustreznega števila strokovnih delavcev ter ovrednotenje vseh storitev, ki jih opravljajo.
Predlogi Lekarniške zbornice
- Priznanje in financiranje dodatnega kadra v lekarnah
- Ovrednotenje storitev, kot so svetovanje, pomoč brez recepta in iskanje terapevtskih alternativ
- Razmislek o opredelitvi farmacevtskega poklica kot deficitarnega
Uvedba specializacij v lekarniški dejavnosti in priznanje dodatnih specialnih znanj sta koraka v pravo smer, vendar premalo za celovito rešitev krize.
Nevarnosti za paciente in prihodnost lekarniške dejavnosti
Vodja Lekarne Dobrova, Matija Centrih, je opozoril, da je kar 80 % zdravstvenih intervencij povezanih z zdravili. Neoptimalno predpisovanje, slabo spremljanje zdravljenja in težave pri samozdravljenju so glavni preprečljivi vzroki za neželene učinke zdravil, kjer imajo ključno vlogo farmacevti.
Preobremenjenost in nezadovoljstvo z delovnimi pogoji vodita do zmanjšanja kakovosti storitev. Centrih je opozoril, da so bile nekatere lekarne že prisiljene zapreti svoja vrata zaradi kadrovske podhranjenosti.
Spletno uredništvo Naša Primorska
