Brazilijo je zajel alarmanten porast pikov škorpijonov v mestnih območjih, kar predstavlja resno grožnjo za prebivalce. Raziskave so pokazale, da je v zadnjem desetletju število prijavljenih pikov naraslo za 250 odstotkov. Glavni vzroki so hitra urbanizacija in podnebne spremembe, ki škorpijonom omogočajo širjenje po mestih. Več kot 1,1 milijona primerov je bilo zabeleženih med letoma 2014 in 2023, začasni podatki za leto 2024 pa kažejo na skoraj 200.000 novih primerov, od katerih jih je 133 imelo smrtni izid.
Neurejena urbanizacija in podnebne spremembe sta ključna dejavnika, ki prispevata k povečanju števila škorpijonov v brazilskih mestih. Mesta se širijo brez ustrezne infrastrukture, kar ustvarja idealne pogoje za škorpijone: toplo in vlažno okolje, številna skrivališča v kanalizaciji in razpadajočih stavbah ter stalna zaloga plena, kot so ščurki. Profesorica Manuela Berto Pucca z državne univerze v São Paulu, vodja raziskave, objavljene v reviji Frontiers in Public Health, opozarja na spreminjanje ekosistemov zaradi urbanizacije.
»Urbanizacija v Braziliji globoko preoblikuje ekosisteme. Mesta nenamerno ustvarjajo popolno okolje za škorpijone, ne le za preživetje, ampak tudi za hitro razmnoževanje,« pojasnjuje.
Trdožive vrste in podnebne spremembe
Nekatere vrste škorpijonov so še posebej trdožive, saj lahko preživijo mesece brez hrane in se celo razmnožujejo brez parjenja, kar močno otežuje njihovo nadzorovanje in izkoreninjenje. Podnebne spremembe z vročimi poletji ter izmenjujočimi se obdobji suše in nalivov dodatno spodbujajo njihovo širitev.
Pričakovani val novih primerov
Raziskovalci opozarjajo, da lahko trend še narašča in se pričakuje več kot dva milijona novih pikov škorpijonov v Braziliji med letoma 2025 in 2033. Resnična številka je lahko še višja, saj mnogi ljudje zaradi pomanjkanja dostopa do zdravstvenih storitev ali zaradi podcenjevanja nevarnosti sploh ne poiščejo pomoči. Čeprav je smrtnost zaradi pikov razmeroma nizka (približno 0,1 odstotka prijavljenih primerov), so posebej ogroženi otroci in starejši. Pri zdravih odraslih so posledice običajno blažje, kot so bolečine, oteklina, pekoč občutek in slabost, ki trajajo nekaj dni.
Preprečevanje in osveščanje kot ključna rešitev
Strokovnjaki poudarjajo pomen preventive.
»Škorpijoni uspevajo v neurejenih, vlažnih okoljih. Zato je ključno, da ljudje redno čistijo okolico domov, zapirajo razpoke in odstranijo gradbeni odpad,« svetuje profesorica Pucca.
Opozarja pa tudi na nujnost sistemskih ukrepov: izboljšanje urbanističnega načrtovanja, osveščanje prebivalstva in večje vlaganje v javno zdravstvo. Škorpijoni niso sovražniki ljudi, poudarja: »So del naravnega sveta in igrajo pomembno vlogo v ekosistemu. Delujejo obrambno, ne napadalno.«
Kljub temu pa njihova prisotnost v urbanih območjih kaže na globlje težave v načinu upravljanja z mestnim okoljem. Brazilski zdravstveni sistem sicer zagotavlja brezplačno zdravljenje in dostop do protistrupa v večjih bolnišnicah, a to ni dovolj, da bi zaustavili širjenje pojava, ki se vse bolj seli tudi v sosednje države.
Spletno uredništvo Naša Primorska
