Evropska oboroževalna vročica: Slovenska vojska na nakupovalnem pohodu
V zadnjem času se je Evropska unija znašla sredi intenzivne oboroževalne vročice, ki jo je sprožil ultimatum ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da članice NATA povečajo svoje obrambne proračune. Evropska komisija je že predstavila načrt za krepitev vojaških zmogljivosti v vrednosti 800 milijard evrov, Slovenija pa ni izjema. Toda, kaj vse kupuje Slovenska vojska in kakšne posledice ima to za našo državo?
Slovenija povečuje obrambni proračun
Na začetku marca je premier Robert Golob napovedal zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2030. Dr. Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede opozarja, da je takšna poteza nujna zaradi spreminjajoče se varnostne situacije v Evropi. Slovenija je lani za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP, kar znaša dobrih 900 milijonov evrov, letos pa naj bi se ta odstotek povečal na 1,6.
Veliki nakupi Slovenske vojske
Slovenska vojska načrtuje večje nakupe vojaške opreme, med katerimi izstopa nakup 10 tisoč pištol od šentjernejskega proizvajalca Arex. Poleg tega Slovenija načrtuje nakup belgijskih pušk v vrednosti 46 milijonov evrov ter protizračnih raketnih sistemov IRIS-T. Obrambno ministrstvo je v zaključni fazi nakupa francoskega artilerijskega sistema Caesar in več taktičnih tovornih vozil.
Nakup bojnih kolesnih oklepnikov
Največji in najdražji nakup predstavlja 700 milijonov evrov vredna nabava bojnih kolesnih oklepnih vozil 8 x 8. Vlada je odpovedala prejšnji nakup 45 boxerjev in zdaj načrtuje nakup 106 novih vozil patria. Vprašanje pa je, ali bo cena teh vozil ostala v okviru obljubljenih številk, saj so cene na obrambnem trgu v zadnjem času močno narasle.
Posledice za domačo obrambno industrijo
Slovenska podjetja, kot sta Arex in Valhalla Turrets, imajo zaradi povečanih obrambnih investicij priložnost za sklenitev pomembnih poslov. Tim Castagne iz Arexa poudarja, da se proračuni za obrambo povečujejo, vendar je nujno določiti, kako bo denar dejansko porabljen. Miloš Milosavljević iz Valhalle Turrets dodaja, da je podjetje zraslo prav v mandatu te vlade, kar kaže na pozitiven vpliv povečanih obrambnih izdatkov na domačo industrijo.
Izkušnje iz preteklosti
Pretekli vojaški nakupi so bili pogosto povezani z zgrešenimi naložbami in aferami. Primeri vključujejo obnovo tankov T-55, ki so bili po petih letih konzervirani, in nakup protiletalskega sistema Roland2, ki so ga umaknili iz uporabe po desetletju. Dr. Jelena Juvan opozarja, da so nakupi orožja izjemno kompleksni in pogosto odmevajo v javnosti, kar še dodatno otežuje proces.
Nasprotovanje javnosti in vprašanja o kadru
Javna raziskava Inštituta Mediana kaže, da več kot dve tretjini Slovencev nasprotuje hitremu oboroževanju, ki ga zahteva ameriški predsednik. Poleg tega vojska ne trpi le zaradi težav z opremo, temveč tudi zaradi pomanjkanja kadra. Dr. Iztok Prezelj poudarja, da brez ustreznega kadra noben nov oborožitveni sistem ne bo uporaben.
Slovenska vojska je na pragu pomembnih sprememb, ki bodo vplivale tako na domačo industrijo kot na javno mnenje. Ključno vprašanje ostaja, kako uravnotežiti povečane obrambne izdatke z drugimi družbenimi potrebami. Razprava o tej temi se nadaljuje in bo ostala v središču pozornosti še nekaj časa.
Spletno uredništvo Naša Primorska
