Topli obroki na delovnem mestu vse bolj postajajo luksuz

meal meal

Zaposleni v Sloveniji se soočajo z izzivi pri zagotavljanju ustrezne prehrane med delovnim časom. Čeprav imajo pravico do prehranskega nadomestila, ta znesek, ki v povprečju znaša okoli osem evrov na dan, ne zadošča za pokritje realnih stroškov obrokov.

Posledično se mnogi odločajo za nakup poceni, a manj zdrave hrane v trgovinah. Takšna situacija je še posebej očitna v času, ko se znesek za malico porabi že v polovici meseca, zaradi česar topli obroki postajajo luksuz.

Finančne omejitve zaposlenih

Trenutno najvišje neobdavčeno nadomestilo za prehrano znaša malo manj kot osem evrov, vendar ga ne prejemajo vsi zaposleni. Javni uslužbenci na primer prejemajo sedem evrov, v gostinstvu pa je znesek še nižji, le 5,6 evra na dan. S tem zneskom, ki v povprečju znaša 176 evrov mesečno za 22 delovnih dni, se zaposleni le stežka prehranjujejo zdravo in uravnoteženo.

Nakup hrane v trgovinah

Trgovine ponujajo najcenejšo, a tudi najmanj kakovostno možnost prehrane. Žemljica z nekaj rezinami salame in kos sadja lahko stane okoli tri evre, kar pomeni, da bi s 154 evri lahko kupili 51 sendvičev na mesec. Pri nakupu posameznih sestavin, kot so kajzerica, mortadela in sir, stroški hitro presežejo štiri evre, kar ne vključuje pijače, kar pomeni, da bi lahko pokrili le 25 obrokov na mesec.

Gostilniške malice

Malice v gostilnah se cenovno gibljejo med osmimi in dvanajstimi evri. Povprečna cena desetih evrov pomeni, da bi z zneskom 154 evrov lahko pokrili le 15 obrokov na mesec. Pri priljubljenih dostavnih storitvah, kot je Wolt, so cene še višje, kar pomeni, da bi lahko pokrili le deset obrokov.

Nezdrave prehranjevalne navade

Nutricionistka Mojca Cepuš opozarja, da se prehranjujemo nezdravo. Mnogi zaposleni pojedo hladne obroke v službi in se ob vrnitvi domov ponovno prehranjujejo. Povečuje se debelost, kar je posledica prekomernega vnosa kalorij, pogosto iz hrane z veliko soli, maščob in sladkorjev. Cepuš pravi:

“Pojemo veliko prazne hrane, kar vpliva na naše zdravje. Nismo pripravljeni plačati polne cene za zmeren obrok, kar vodi do prenajedanja.”

Potrebna sprememba v prehranskih nadomestilih

Zvišanje prehranskih nadomestil bi lahko olajšalo finančno breme zaposlenih, vendar ni zagotovila, da bi to izboljšalo kakovost prehrane. Nadomestila se niso povišala od leta 2022, kljub naraščajoči inflaciji in življenjskim stroškom. Predlogi za zvišanje nadomestila na deset evrov na dan ostajajo nerealizirani.

Čeprav bi višji zneski olajšali bremena, ostaja vprašanje, ali bi to resnično spremenilo prehranjevalne navade zaposlenih ali le povečalo njihove stroške.

 

 Spletno uredništvo Naša Primorska

 

Add a comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja